Na ljubljanski univerzi podelili šeste rektorjeve nagrade za naj inovacijo

"Temeljno poslanstvo univerze je ustvarjanje znanja, prenos znanja na študente in diplomante ter druge uporabnike v njenem okolju. Nagrade so najboljši dokaz izpolnjevanja teh nalog. So dokaz ustvarjalnosti univerze in študentov," je na današnji svečani razglasitvi in podelitvi nagrad dejal rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik.

"Univerza v Ljubljani z uresničevanjem poslanstva ter pedagoškega in raziskovalnega dela občutno in odgovorno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja v ekonomskem, družbenem in kulturnem prostoru v Sloveniji in tudi širše," je izpostavila prorektorica ljubljanske univerze Tanja Mihalič. Tudi zato so se po besedah prorektorice na univerzi usmerili v povezovanje med gospodarstvom in univerzo ter prenos znanja.

Rektorjevo nagrado že šesto leto zapored razpisujeta Univerza v Ljubljani ter Ljubljanski univerzitetni inkubator (LUI). Od leta 2010 se je v okviru tekmovanja zvrstilo že 461 tekmovalcev in 162 idej. Okoli 20 odstotkov idej je bilo komercializiranih, večinoma v obliki startup podjetij, je povedala direktorica LUI Lidija Honzak.

Med tekmovalci je približno 30 odstotkov raziskovalcev in profesorjev, kar je po mnenju Honzakove zelo vzpodbudno, saj so ti "konstantna vez med univerzo in gospodarstvom, ki bodo to povezovanje peljali tudi naprej."

Za rektorjevo nagrado se je letos potegovalo 22 inovacij, izmed katerih se jih je v izbor uvrstilo osem.

Člani prvouvrščene podjetniške skupine, ki prihajajo s Fakultete za strojništvo, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani, so razvili in izdelali tanko upogljivo zrcalo s piezoelektričnimi aktuatorji. S pomočjo krmiljenja napetosti aktuatorjev, ki se nahajajo na zadnji strani zrcala, lahko obliko zrcala poljubno spreminjamo. Zrcalo omogoča dvoosni nagib in sočasno ostrenje slike, odlikujeta pa ga izredno hitro delovanje in velika natančnost.

S pomočjo vpeljave inovativne tehnologije izdelave je članom skupine uspelo proizvodne stroške znižati na desetino cene konkurenčnih sistemov na trgu. Vizija članov skupine je zapolniti vrzel nizkocenovnih deformabilnih zrcal, se povezati s slovenskimi proizvajalci optičnih in laserskih sistemov ter s produktom prispevati h konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Drugo mesto mesto je osvojila ekipa s Fakultete za farmacijo, ki je odkrila potencialne nove zdravilne učinkovine za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. Učinkovine namreč izjemno učinkovito zavirajo delovanje encima butirilholin-esteraza (BChE), udeleženega pri tej bolezni.

Pomembno je, da učinkovine izkazujejo možnost zdravljenja tudi v kasnejših fazah bolezni, kjer obstoječa zdravila niso več učinkovita, hkrati pa imajo tudi manjšo možnost za neželene stranske učinke kot sedanja zdravila. Učinkovina bi podaljšala življenje bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, ki jih je in tudi izboljšale kakovost njihovega življenja.

Tretje mesto pa je pripadlo ekipi SupraLac, prav tako s Fakultete za farmacijo, ki je predstavila sferični delec laktoze SupraLac. Slednji se se lahko uporabi kot pomožna snov za izdelavo trdnih farmacevtskih oblik. Omogoča enostavno in industrijsko uporabljivo izdelavo sferičnih aglomeratov laktoze v procesu sferične kristalizacije.

Sferični aglomerati laktoze imajo izboljšane fizikalno-kemijske in mehanske lastnosti ter omogočajo izdelavo tablet s povišano natezno trdnostjo v primerjavi z ostalimi komercialno dostopnimi tipi laktoz, kar zmanjšuje tveganje za pojav defektov na tableti.

Avtorji treh zmagovalnih inovacij bodo prejeli denarno nagrado iz rektorjevega sklada v skupni vrednosti 6000 evrov ter pomoč pri komercializaciji inovacije.

Natečaj za rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani predstavlja spodbudo za trženje vseh tehnoloških in netehnoloških inovacij ter inovativnih podjetniških idej, nastalih na Univerzi v Ljubljani.

Namen natečaja je, da spodbudi inovativne posameznike, da s svojimi inovacijami vstopijo na trg in idejo komercializirajo - bodisi v obliki lastnega podjetja bodisi v kakšni drugi obliki na primer v obliki patenta.