Na IJS podelili 24. zlate znake Jožefa Stefana

"Z nagradami za doktorska dela z največjo odmevnostjo želimo dati poudarek dosežkom, ki niso bili sami sebi namen, temveč so prinesli konkretne rezultate in presežke, uporabne tako v znanstvenem kot v razvojnem pomenu," je v uvodnem nagovoru dejal direktor inštituta Jadran Lenarčič.

Raziskovalci bi morali biti po njegovem mnenju bolj vpeti v gospodarski in širši družbeni razvoj Slovenije. "V tekmi s svetom bi morali izkoristiti vse, kar premoremo. Česar ne storimo danes, se bo najbolj poznalo čez deset ali več let. Generacijska vrzel, ki bo nastala, bo vidna v prihodnosti, ko bodo pogoji inovacijske konkurenčnosti še bolj zaostreni," je poudaril Lenarčič. Pri tem je opozoril tudi na slabe pogoje v znanosti, inštitutih in univerzah v zadnjih letih.

Premier Miro Cerar je v nagovoru dejal, da ga veseli, da mladi ljudje vidijo svoje cilje in prihodnost v raziskovanju ter da kljub težkim razmeram v družbi še vedno spreminjajo družbo s svojo dejavnostjo. Cerar je izrazil prepričanje, da bodo dela nagrajencev pomembno prispevala k iskanju odgovorov na sodobne in prihodnje izzive.

Ob tem je izpostavil tudi vlogo vlade, ki mora še poseben napor vlagati v to, "da poveča ugled in privlačnost raziskovanja, da pomaga tudi s financiranjem in da to sfero pripoznava kot pomembno, kot nekaj, kar vsaka družba še kako potrebuje".

Po mnenju predsednika odbora za zlati znak Staneta Pejovnika pa ta znak za nagrajence prinašajo posebno odgovornost, "da odpirajo nova znanstvena področja, da niso zgolj sledilci, temveč nosilci novega". Tega pa po njegovih besedah ne morejo doseči sami, zato je odgovornost tudi na strani tistih, ki nagrade podeljujejo - da nagrajence spremljamo, spodbujamo in pomagamo izpeljati najdrznejše ideje.

Na letošnji izbor za zlati znak Jožefa Stefana je prispelo 11 predlogov za nagrade, in sicer šest s področja tehniških ved, od tega dva s področja materialov, trije z naravoslovno matematičnih ved ter dva s področja ved o življenju.

Pri izboru nagrajencev so po Pejovnikovih besedah upoštevali kriterije, kot so izjemnosti in originalnost dela, znanstvena vsebina, kakovost objav in revij, v katerih so dela objavljena, odmevnost, število citatov, mednarodne povezave in potencialna uporabnost.

Nagrajenka Ljupka Stojčevska Malbašić je nagrado prejela za doktorsko delo, ki ga je junija leta 2013 zagovarjala na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani. V doktorskem delu je dokazala obstoj do sedaj še neodkritega stanje snovi.

S tem je postavila temelje za raziskave faznih prehodov v sorodnih materialih ter nakazala smernice za razvoj materialov z novimi funkcionalnimi lastnostmi. Rezultati raziskav predstavljajo izhodišče za razvoj nove generacije pomnilniških naprav za računalnike z izjemno kratkimi časi preklopa, so povedali na IJS.

Miha Grilc je v okviru doktorskega dela odkril novo metodo pretvarjanja biomase kot komplementarnega vira surovin in energije. Njegov pristop se od obstoječih razlikuje po uporabi različnih katalizatorjev, ki omogočajo učinkovitejšo pretvorbo v primerjavi s poznanim sežigom ali drugimi razširjenimi metodami, kot sta piroliza in uplinjanje.

Grilc je imel med raziskavami v vidu tako prebojnost s stališča odličnosti kot tudi možnost komercialne izvedbe na ekonomski ravni. K raziskavam je zato pristopil tako, da je za razklop biomase uporabil cenene kemikalije kot tudi novo porajajoče sisteme, kot so denimoionske kapljevine, za heterogene katalizatorje pa je v največji meri uporabljal dostopne, cenene anorganske snovi kot je nikelj, molibden in aluminijev oksid. Trenutno je v pripravi tudi mednarodni patent, so zapisali v obrazložitvi nagrade.

Dejan Dovžan v svojem raziskovalnem delu obravnava problematiko, ki je na področju nelinearnih, časovno spremenljivih, dinamičnih sistemov zelo aktualna. Gre za problematiko identifikacije procesa na osnovi sproti pridobljenih podatkov, oziroma toka podatkov.

Reševanje tovrstnih problemov je zanimivo na različnih področjih, kjer poskušamo delovanje procesa spremljati in opazovati morebitne spremembe v njegovem delovanju. Razvita metoda je bila uporabljena v sistemu za zaznavanje napak in izpadov senzorjev na čistilni napravi. Njegovo delo odpira široko področje, daje možnosti novih raziskovanj in velik nabor možnosti za aplikacijo metode v praksi.

Z razvito metodo je Dovžan osvojil tudi prvo mesto na tekmovanju v učenju mehkih sistemov na osnovi izmerjenih podatkov na World Congress on Computational Intelligence leta 2012 v Brisbanu, ki ga organizira IEEE Computational Intelligence Society. Leta 2013 je za svoje doktorsko delo prejel tudi Vodovnikovo nagrado ljubljanske fakultete za elektrotehniko.

Zlati znak Jožefa Stefana podeljujejo avtorjem doma in v tujini najodmevnejših doktoratov, ki so bili podeljeni v Sloveniji v preteklih treh letih iz naravoslovno-matematičnih, tehniških ved in ved o življenju. Nagrade podeljujejo ob obletnici rojstva Jožefa Stefana (24. marec).

S priznanji želijo mlade spodbuditi k še večji zavzetosti na znanstvenoraziskovalnem področju, kar je tudi svojevrsten poziv odgovornim ljudem v gospodarstvu, da to znanje čim učinkoviteje uporabijo.