Na IJS o alternativnih bioloških zdravilih za kronične vnetne črevesne bolezni
Ljubljana, 26. marca - Slovenski raziskovalci so pred nekaj letu razvili rekombinantni probiotik za zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni. Gre za alternativna biološka zdravila, s katerimi bi lahko bistveno zmanjšali nezaželene sistemske učinke, ki jih povzročajo obstoječa biološka zdravila, je na petkovem predavanju povedal raziskovalec dr. Borut Štrukelj.
Raziskovalci Instituta Jožef Stefan ter Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani so z uporabo mlečnokislinskih bakterij pripravili sistem za preprečevanje delovanja TNFalfa, ki je eden od poglavitnih vzrokov poslabšanja stanja pri kroničnih vnetnih črevesnih boleznih - ulceroznem kolitisu in Crohnovi bolezni.
"TNFalfa je eden izmed proinflamatornih citokinov, ki se pri omenjenih boleznih nadizrazijo. Če je citokinov preveč, pride do razvoja bolezni," je pojasnil Borut Štrukelj z IJS in Fakultete za farmacijo.
Sistem predstavlja nov način zdravljenja omenjene bolezni in glede na najučinkovitejše obstoječe terapije prinaša mnoge prednosti. Problem bioloških zdravil, med katerimi so največja podskupina monoklonska protitelesa, je namreč predvsem v tem, da so namenjena sistemskemu vnosu, ne glede na mesto delovanja v organizmu.
S tem prizadenejo celotno telo ter lahko povzročijo nezaželene stranske učinke. Rekombinantni probiotiki pa delujejo lokalno in imajo zato manj nezaželenih učinkov.
Tovrstni sistem omogoča številne nadaljnje aplikacije, ena izmed njih je denimo priprava teranostikov. Slednji so snovi, ki delujejo tako terapevtsko kot tudi diagnostično, je pojasnil Štrukelj. "Zakaj bi hodili na kolonoskopijo in gastroskopijo, če bi lahko uporabili sistem bakterij, ki svetijo. Na ta način bi videli, kje se nahajajo lezije oz. poškodbe, ter jih s tem ne le zdravili, temveč tudi detektirali," je dejal Štrukelj.
Trenutno so raziskave opravili na miših, klinične študije na bolnikih pa po besedah Štruklja predstavljajo prevelik finančni zalogaj. "Potrebovali bi prvo in drugo fazo kliničnega testiranja, v Sloveniji pa tega denarja ni, zato iščemo partnerje v tujini, večjo farmacevtsko industrijo, ki bi prevzela ta sistem."
Velik problem pri nadaljnjih raziskavah je tudi regulativa. Rekombinantni probiotiki se namreč zaradi vnesenega gena za vezavno molekulo uvrščajo pod biološka zdravila. Cena razvoja in registracije slednjih pa je zelo visoka.
Na osnovi eksperimentalnih rezultatov je bil skupini podeljen tudi patent v Združenih državah Amerike.