STAznanost

Nova zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti na vlado do konca leta

Ljubljana, 5. aprila - Po zelo optimističnem scenariju bi bila lahko nov zakon o visokem šolstvu ter nov zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti na vladi potrjena do konca leta, je na seji sveta za znanost in tehnologijo povedala ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič.

Makovec Brenčičeva je namreč na današnji seji sveta za znanost in tehnologijo, ki je posvetovalno telo vlade, predstavila zakonske spremembe, ki jih pripravlja ministrstvo.

Po njenih besedah bo ministrstvo zdaj najprej pripravilo novelo zakona o visokem šolstvu, nato pa do konca leta povsem nov zakon o visokem šolstvu in nov zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti.

Pri noveli zakona o visokem šolstvu se je pred kratkim končalo zbiranje pripomb, narejena pa so bila tudi usklajevanja med ministrskimi resorji. Prejeli so okoli 45 pripomb, ki jih skušajo zdaj čim bolj upoštevati in vključiti v novelo, so danes povedali predstavniki ministrstva.

Po besedah Makovec Brenčičeve novela prinaša predvsem tri sklope sprememb, to so odpiranje visokošolskega prostora z razširitvijo možnosti predavanj v tujem jeziku, zagotavljanje prehoda s programske na t. i. institucionalno akreditacijo in zagotovitev stabilnosti financiranja visokošolskih zavodov, kar je ena od zahtev ustavnega sodišča iz leta 2011.

Druge zahteve ustavnega sodišča iz iste odločbe, da država natančno razmeji javno dejavnost visokošolskih zavodov od tržne, pa se po besedah ministrice z novelo niso dotikali, saj da je treba zadeve doreči in jih urediti celovito. Tako naj bi to uredila nova zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti, je napovedala.

Aktivnosti za pripravo novega zakona o raziskovalni dejavnosti po besedah ministrice tečejo naprej. Za njegovo pripravo je zadolžena posebna delovna skupina, največ razprave pa je po njenih besedah o tem, kako urediti področje inovacij.

Člani sveta za znanost in tehnologijo so v razpravi izrazili nekaj pomislekov o visokošolski noveli. Nekdanji rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik je ocenil, da je zapis, da država za študijsko dejavnost zagotavlja en odstotek bruto domačega proizvoda dober, je pa vprašal, kaj se bo zgodilo, če slednje ne bo uresničeno.

Makovec Brenčičeva mu je odgovorila, da jih k uresničitvi zapisanega zavezuje sam zakon, tudi sicer naj bi omenjeni odstotek dosegli v prehodnem obdobju, ki ga bodo določiti. Tudi državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar Erman je ocenila, da je omenjeni odstotek realno mogoče doseči, "seveda ob upoštevanju prehodnega obdobja".

Nekdanji mariborski rektor Alojz Križman je bil kritičen do določb novele, ki govorijo o rektorjih. "Novela rektorje spreminja v klasičen poslovodni organ, ki je odgovoren za vse. Po teh določbah bo moral rektor zaposliti veliko ljudi, da bodo vse nadzirali, kar pomeni, da se bo birokracija le še širila," je opozoril.