STAznanost

Odgovornost in etičnost po besedah Boha nujni za odličnost v znanosti

Ljubljana, 14. aprila - Integriteta in etika sta temelj zaupanje raziskovalcev in družbe v znanost. Poleg tega predstavljata predpogoj za kvalitetne raziskave in doseganje odličnosti v Evropi in onkraj nje, je na današnjem mednarodnem dogodku z naslovom Z odgovornostjo za etično znanost poudaril državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh.

Boh je izpostavil, da integriteta in etika podpirata tudi vse tri temelje, na katerih temelji delo ministrstva. To so odličnost v izobraževanju vključno z znanostjo, internacionalizacija oz. odprta znanost ter stimulativno okolje za uspešno izmenjavo znanja znotraj trikotnika - visoko šolstvo, znanost in gospodarstvo.

Ob tem je Boh izrazil prepričanje, da bodo zaključki današnje konference prispevali k oblikovanju nove zakonodaje ter sprva zasnov nato pa tudi zakonske ureditve področja častnega razsodišča oz. institucije, ki bo skrbela za integriteto in etiko v znanosti.

Predsednica Komisije za ženske v znanosti Marija Bešter Rogač je izpostavila problematičnost velikega razkoraka v odstotku žensk na začetku študija, kjer jih je več kot polovica, ter odstotku žensk na vodilnih pozicijah v znanosti, kjer jih je le še deset do 20 odstotkov. Razlog po njenem mnenju tiči v številnih ovirah, s katerimi se pogosto soočajo ženske v znanosti, ki so povezane z neetičnim obravnavanjem ali vsaj nepravičnim vrednotenjem.

Profesor ljubljanske fakultete za družbene vede ter redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti Slavko Splichal je predstavil trenutno stanje procesa ustanavljanja nacionalnega telesa za odgovorno in etično znanost. Pojasnil je, da glede nekaterih področij, kot so denimo način regulacije, ustanovitelj in način delovanja, konsenza še ni. Bolj jasno definirane osnutke predlogov za regulacijo naj bi predvidoma predstavili jeseni.

Strinjajo pa se, da bi nacionalno telo moralo biti zasnovano na način, da bo legitimno in sprejeto s strani celotne znanstvene skupnosti. Mora biti dostopno in odprto tako za raziskovalce kot tudi državljane. Med primarnimi cilji nacionalne pisarna naj bi bili med drugim izobraževanje, še posebej mlajših kolegov, organizacija javnih debat in promocija dobri praks, je dodal Splichal.

Ocenjevalka kvalitete univerz v Evropi Krista Varantola je spregovorila o avtonomiji univerze, o pomenu transparentnosti, spremljanja kakovosti oziroma o nujnosti podpornih institucionalnih mehanizmov zaznavanja nepravilnosti ter pravočasnega ukrepanja za ohranitev ugleda visokošolskega sistema in znanosti.

Ob tem je opozorila, da vsa etična vprašanja niso nujno vprašanja raziskovalne integritete, temveč segajo širše. To so po njenih besedah denimo tudi vprašanja financiranja, zaposlitvenih ukrepov, slabe znanosti ali poneverbe sredstev.

Na konferenci so v nadaljevanju spregovorili tudi o vlogi in aktivnosti Evropsko mrežo ENRIO, aktivnostih za promocijo raziskovalne integritete v okviru programa Obzorje 2020, predstavili pa so tudi Luksemburško iniciativo za znanost in aktivnosti delovne skupine za raziskovalno integriteto v okviru Science Europe.