Na Gospodarskem razstavišču o najnovejših spoznanjih na področju nanotehnologije

Z nanotehnologijo lahko po mnenju ministrice iščejo in ustvarjajo nova delovna mesta ter ustvarjajo nove dodane vrednosti. "Ne le raziskovalno znanstveno, temveč tudi izobraževalno moramo umeščati ta nova znanja v vsakdanje življenje ljudi, da se počutijo bolj varne in bolj kakovostne v vsakdanjem življenju, Da najdejo rešitve, ki jih do sedaj ni bilo, ki jih je pomagala razviti nanotehnologija."

Direktor Instituta Jožef Stefan pa je v uvodnem nagovoru izrazil predvsem razočaranje na področju sodelovanja znanosti in gospodarstva v Sloveniji. Pohvalil je različne pobude, med katerimi je tudi nanotehnološki dan, vendar pa te po besedah Lenarčiča temeljijo na entuziazmu, kar pa ni dovolj, je poudaril.

Razvoj povezovanja je dolgoročen proces, ki ga ni mogoče uravnavati s posameznimi ukrepi, kot je denimo občasni evropski denar v okviru pametne specializacije. S slednjo po besedah Lenarčiča Slovenije ne bomo postavili med tehnološko napredno državo, ker ni sistemskih ukrepov in ker je denarja zelo malo.

Izrazil je željo, da bi v Sloveniji prepoznali, spodbujali talente, znanje in ustvarjalnost. "Mladim moramo vzpostaviti pogoje, da bodo lahko uveljavili talente, ideje in projekte v korist Slovenije ter Evrope in družbe na sploh ter da se bodo lahko obenem veselili svojih rezultatov."

V nadaljevanju dogodka je dr. Aleš Holobar s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo, informatiko Univerze v Mariboru predstavil najnovejša spoznanja na področju izzivom v komunikaciji možgani - stroj. Spregovoril je o pametnih oblačilih, nanotehnološke gradnike naslednje generacije bionskih rok ter odmevni raziskavi o mišičnih krčih, za katere so kot prvi ugotovili, da jih pravzaprav povzročajo živci in ne mišice.

Holobar je ob tem poudaril, da je napredek na vmesnikih človek - stroj fantastičen. "Informacijsko smo že tam. Manjka nam le še dovolj kompakten in zanesljiv vmesnik, ki pa ga lahko ponudi ravno nanotehnologija."

Dr. Miha Čekada z IJS je predstavil nanostrukturne trde zaščitne prevleke, dr. Nataša Zabukovec Logar s Kemijskega inštituta v Ljubljani in Univerze v Novi Gorici pa je spregovorila o principu shranjevanje toplote v nanoporoznih materialih, načini za optimizacijo materialov za izboljšanje gostote shranjevanja in zmogljivosti hranilnikov.

V drugem delu dogodka so strokovne teme predstavili še Miloš Bekovič z Univerze v Mariboru, ki je spregovoril o magnetnih nanomaterialih ter dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, ki je predstavil ustvarjanje nanostruktur s pomočjo sintezne biologije. Med drugim bo govoril o celičnih tovarnah, uporabi terapevtskih celic, procesiranju informacij v elektronskih in celičnih sistemih, o zdravilih in prihajajoči tehnološki revoluciji.