Slovenci v prvem letu Obzorja 2020 med najbolj uspešnimi

Tako so danes sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, pri čemer podatke črpajo iz poročila o izvajanju programa Obzorje 2020 za leto 2014, prvo leto tega okvirnega programa EU za raziskave in inovacije.

"Na podlagi podatkov o sodelovanju v prvem letu Obzorja 2020 lahko ocenimo, da so se slovenske organizacije dobro pripravile na sodelovanje v zelo konkurenčnih razpisih Obzorja 2020," ugotavljajo na ministrsvu.

Na ostro konkurenco nakazuje podatek, da program Obzorje 2020 pritegne bistveno več prijav kot predhodni 7. okvirni program, zaradi česar se je stopnja uspešnosti prijav v letu 2014 glede na sedemletno povprečje predhodnega 7. okvirnega programa, kjer je bila ta stopnja 19-odstotna, zmanjšala na 13,39 odstotka.

Primerjava med posameznimi državami članicami EU kaže, da se Slovenija po prejemu finančnih sredstev iz Obzorja 2020 glede na vlaganja v raziskave in razvoj uvršča na 11. mesto, a je po vlaganjih v EU na 7. mestu.

Še bolje se odreže glede na število raziskovalcev, kjer po prejemu sredstev iz Obzorja 2020 zaseda 15. mesto, kljub temu da je po številu raziskovalcev na 22. mestu, in glede na število prebivalcev, kjer spet zaseda 11. mesto pri prejetih sredstvih, a šele 23. po velikosti prebivalstva.

Ministrstvo še navaja, da je imela Slovenija v Obzorju 2020 po 200 razpisih že 282 sodelovanj v 210 pogodbah, prek katerih bodo udeleženci prejeli skupno 74,8 milijona evrov. Od tega 83 sodelovanj predstavljajo mala in srednje velika podjetja, ki prejmejo 28 odstotkov omenjenih sredstev.

Največjo finančno udeležbo v odobrenih projektih ima Institut Jožef Stefan (40 sodelovanj, skupno 12,6 milijona evrov), Univerza v Ljubljani (31 sodelovanj, 8,3 milijona evrov) in Kemijski inštitut (sedem sodelovanj, 4,5 milijona evrov) ter podjetja Xlab (11 sodelovanj, 3,4 milijona evrov), GEN-I (en projekt, 2,7 milijona evrov) in Lek (en projekt, 2,6 milijona evrov).