STAznanost

Kmetijski inštitut odprl eksperimentalno mikro bioplinsko napravo

Ljubljana, 21. maja - V Infrastrukturnem centru Jablje Kmetijskega inštituta Slovenije so odprli mikro bioplinsko napravo modularne izvedbe, ki je prva tovrstna naprava v slovenskem prostoru. Obratuje lahko na različne kmetijske odpadke, iz proizvedenega bioplina pa v kogeneracijski enoti hkrati poteka tudi proizvodnja električne in toplotne energije.

Električno energijo, ki jo proizvedejo iz bioplina, lahko oddajajo v javno električno omrežje oziroma je namenjena lastnemu obratu. Prav tako lahko za različne procesne potrebe obrata uporabljajo toplotno energijo, njen presežek pa se lahko uporabi tudi za daljinsko ogrevanje, so ob sredinem odprtju zapisali na inštitutu.

Uporaba bioplinske tehnologije, ki predstavlja lasten energetski vir, lahko pomembno prispeva tudi k boljši ekonomičnosti proizvodnje in večji konkurenčnosti kmetijskih produktov na trgu. Z uvajanjem uporabe bioplina pa se znižajo tudi emisije toplogrednih plinov.

"Sodoben način pridelave hrane je namreč v veliki meri odvisen od energije fosilnih goriv ter povzroča emisije toplogrednih plinov in odpadnih, stranskih produktov. Energija hkrati predstavlja velik strošek v kmetijski pridelavi in predelavi. Z uporabo bioplina oz. biometana za energetske namene lahko zmanjšamo emisije metana ter odvisnost kmetijstva od uvoženih fosilnih goriv," je pojasnil predstojnik oddelka za kmetijsko tehniko in energetiko na inštitutu Viktor Jejčič.

Bioplinska naprava proizvaja poleg energije tudi izhodni digestat, ki je odličen nadomestek za mineralna gnojila. Organska gnojila iz digestatov mikro bioplinskih naprav lahko pomembno prispevajo k izboljšavi strukture tal in zmanjševanju onesnaževanja podtalnice.

Osnovnemu modulu bioplinske naprave je mogoče tudi dodajati posamezne procesne module glede na potrebe in finančne možnosti uporabnikov. To so denimo moduli za proizvodnjo organskih gnojil, za dosuševanje različnih pridelkov, zelišč, sekancev ali lesa ali za čiščenje in nadgradnjo bioplina do faze biometana.

Na ta način se lahko poenostavi, pospeši in poceni način postavitve tovrstnih objektov ter posledično motivira večje število uporabnikov da se v prihodnosti odločijo za tovrstno tehnologijo, je menil Jejčič.

Mikro bioplinske naprave so lahko namreč razpršeno postavljene po celotnem teritoriju države. Zaradi decentraliziranega značaja in regionalne strukture naložb pa po njegovem mnenju znatno prispevajo k trajnostnemu razvoju podeželja in zagotovijo kmetom nove možnosti dohodka.

Tehnologija, ki bo po mnenju Jejčiča vse bolj razširjena ter veliko obeta, pa je tehnologija čiščenja in nadgradnje bioplina do faze biometana. Tovrsten plin je namreč možno vbrizgavati v omrežje zemeljskega plina oziroma ga skladiščiti in uporabljati ob poljubnem času in mestu za pogon delovnih strojev in vozil ter druge energetske namene, je pojasnil.

Kot je še dodal, bo uvajanje modularnih mikro bioplinskih naprav v prihodnosti v večjem obsegu omogočilo ustvarjanje novih delovnih mest, večjo energetsko varnost kmetij ter ustvarjanje različnih sinergij, tudi med kmetijstvom in energetskim sektorjem.

Nova naprava, ki za razvojni center predstavlja pomemben raziskovalni in demonstracijsko-učni objekt, je plod sodelovanja oddelka za kmetijsko tehniko in energetiko inštituta in podjetja Omega Air.