Umetna inteligenca kot metoda za iskanje resnice

Recept za ugotavljanje resnice je po besedah Gamsa zelo preprost in ga lahko izpelje vsak. Resničnost lahko pogosto ugotovimo že s pogledom v Wikipedijo, ki po njegovem mnenju združuje najbolj kakovostno znanje sveta. Ker pa z brskanjem po internetu ter branjem strokovnih člankov ne moremo najti odgovorov na vsa vprašanja, je na voljo še znanstvena metoda umetne inteligence.

Trenutno obstaja okoli 100 različnih vrst programov umetne inteligence, zadnje čase pa so v ospredju predvsem globoke nevronske mreže, je pojasnil Gams. Slednje omogočajo obdelovanje grobih podatkov, medtem ko nekateri drugi programi zahtevajo predhodno prefiltrirane podatke.

Podatke s kateregakoli področja oz. teme program umetne inteligence predela, objektivno ugotovi odvisnosti in zakonitosti področja ter iz podatkov samostojno zgradi znanje. "Če programu podate korektne podatke, ni pod vplivom nobene ideologije oz. vplivanja," je pojasnil Gams.

Metode umetne inteligence so po njegovih besedah izredno uspešne. Če so podatki na voljo, je z omenjeno metodo mogoče analizirati praktično vse, kar se je že zgodilo, omogočajo pa tudi napovedovanje posledic oz. uspešnosti določenih ukrepov. "Če bi država uporabljala metode umetne inteligence, bi lahko presodila, ali se določen ukrep splača speljati ali ne, ker bo ugotovila, kakšne bodo posledice - na primer v primeru prodaje podjetij."

Strokovne analize, narejene s pomočjo umetne inteligence, so denimo pokazale, da je kampanjska prodaja podjetij v Sloveniji slaba, brezposelnost pa se ne bo zmanjšala, ker so sile, kot sta neoliberalizem in elitizem, prevelike, je pojasnil Gams. "Brez nove družbene ureditve se to ne bo spremenilo, kažejo trendi." Znanost je dokazala tudi, da Evropa denimo nima dobre rasti, varčevalni ukrepi so slabi, globalizacija pa za razvite države ni dobra.

Strokovne analize se nanašajo tudi na globalno segrevanje, cepljenje, invazivne živalske in rastlinske vrste (nutrije, ambrozija) ter sredstva za znanost v Sloveniji. Uradni podatki, ki so po besedah Gamsa mit, namreč kažejo, da Slovenija veliko sredstev nameni za znanost. Kot je menil, temu botruje predvsem dejstvo, da "gospodarstvo dobi olajšavo, če določen projekt prijavi kot raziskovalni projekt". V resnici pa je zmanjševanje sredstev za znanost in status raziskovalcev v Sloveniji problematičen.

Eden izmed glavnih problemov, da se mediji z omenjenimi miti ne znajo spopadati, je ta, da so mediji vse bolj polarizirani in pod vplivom lastnikov, je menil Gams. "S tem, ko polarizacija napreduje, je manj prostora za zlato, objektivno sredino in znanost, zato se število mitov oz. konfliktov med tistim, kar je res in kar ni, v medijih poslabšuje."

Kot je še izpostavil Gams, bo inženirska, naravoslovna znanost poskrbela za najhitrejši napredek civilizacije doslej, ki bo na določeni točki naredil preskok na novo raven. To se bo po njegovem mnenju najverjetneje zgodilo s pojavom superinteligence, pri čemer ljudje ne bodo več najpametnejši informacijski stroji, temveč bo to postala umetna inteligenca.

Ta po njegovem mnenju predstavlja rešitev človeštva. "Strokovnjaki upamo, da se bo čim prej pojavila prava umetna inteligenca, ki nam bo pomagala prebroditi čeri razvoja oz. preskoka v novo civilizacijsko obdobje. Ni pa dileme, da so pred nami čudovita desetletja in da bo do preskoka nedvomno prišlo, če ravno ne bomo naredili neumnih napak."