Slovenska znanost mora najti svojo nišo

Ljubljana, 6. junija - Slovenija kot majhna država potrebuje osredotočenost na področju raziskovanja. Najti mora nišo, v kateri bo kompetentna na mednarodni ravni, je v okviru razprave na ljubljanski univerzi izpostavila predsednica ERC delovne skupine za širše evropsko sodelovanje Eva Kondorosi. Razprave se je v okviru obiska Slovenije udeležil tudi prvi mož ERC.

Ljubljana, Univerza v Ljubljani. Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona - razprava o konceptih v bazičnih znanostih, odličnosti v znanosti in znanstvenih politikah. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Univerza v Ljubljani.
Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona - razprava o konceptih v bazičnih znanostih, odličnosti v znanosti in znanstvenih politikah.
Predsednik ERS Jean-Pierre Bourguignon, rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik in madžarska znanstvenica Eva Kondorosi.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Univerza v Ljubljani.
Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona - razprava o konceptih v bazičnih znanostih, odličnosti v znanosti in znanstvenih politikah.
Nekdanji rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Univerza v Ljubljani.
Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona.
Predsednik uprave Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja Draško Veselinovič - razprava o konceptih v bazičnih znanostih, odličnosti v znanosti in znanstvenih politikah.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Univerza v Ljubljani.
Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona - razprava o konceptih v bazičnih znanostih, odličnosti v znanosti in znanstvenih politikah.
Predsednik ERS Jean-Pierre Bourguignon in rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Univerza v Ljubljani.
Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona - razprava o konceptih v bazičnih znanostih, odličnosti v znanosti in znanstvenih politikah.
Madžarska znanstvenica Eva Kondorosi.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Univerza v Ljubljani.
Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona - prihod na Univerzo v Ljubjlani.
Predsednik uprave Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja Draško Veselinovič in rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Univerza v Ljubljani.
Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona - prihod na Univerzo v Ljubjlani.
Predsednik uprave Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja Draško Veselinovič, madžarska znanstvenica Eva Kondorosi in rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Univerza v Ljubljani.
Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona - prihod na Univerzo v Ljubjlani.
Predsednik uprave Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja Draško Veselinovič, predsednik ERS Jean-Pierre Bourguignon, madžarska znanstvenica Eva Kondorosi in rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Univerza v Ljubljani.
Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona - prihod na Univerzo v Ljubjlani.
Sprejem pri rektorju ljubljanske univerze Ivanu Svetliku.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Univerza v Ljubljani.
Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona - prihod na Univerzo v Ljubjlani.
Predsednik ERS Jean-Pierre Bourguignon in rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Univerza v Ljubljani.
Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona - prihod na Univerzo v Ljubjlani.
Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik in predsednik ERS Jean-Pierre Bourguignon.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Univerza v Ljubljani.
Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona - prihod na Univerzo v Ljubjlani.
Predsednik uprave Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja Draško Veselinovič, predsednik ERS Jean-Pierre Bourguignon, madžarska znanstvenica Eva Kondorosi in rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Univerza v Ljubljani.
Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona - razprava o konceptih v bazičnih znanostih, odličnosti v znanosti in znanstvenih politikah.
Madžarska znanstvenica Eva Kondorosi.
Foto: Tamino Petelinšek/STA



Kondorosijeva je v uvodu razprave o znanstvenih politikah in odličnosti v znanosti predstavila nekaj statističnih podatkov na temo znanstvene problematike EU 13, med katere se uvršča Slovenija. Eden izmed razlogov za manjšo uspešnost držav članic EU 13 na razpisih ERC, so po njenih besedah naložbe v znanost, ki so v omenjenih državah nižje.

Drugi razlog, ki ga je navedla, je relativno nizko število prijav iz držav članic EU 13. Poleg tega iz teh držav prihaja preveč šibkih prijav, v katerih projekt ni dovolj ambiciozen, originalen, ali pa ni dovolj dobro opredeljen in razložen, je pojasnila Kondorosijeva.

Spremembe in napori za izboljšanje položaja se morajo po njenem mnenju odviti tako na ravni ERC kot tudi nacionalnih držav. Kot je izpostavila, bi morali na nacionalni ravni povečati naložbe v raziskave, potrebne pa so tudi reforme nacionalnih raziskovalnih sistemov, internacionalizacija raziskav ter lokalna podpora in spodbujanje nadarjenih znanstvenikov k prijavi dobro pripravljenih projektov.

Oblikovalci politik morajo po njenih besedah znanost prepoznati kot univerzalno dobro, osnovno znanost pa kot temelj za inovacije.

Kot je v uvodni predstavitvi delovanja ERC pojasnil Jean-Pierre Bourguignon, je ERC del prvega stebra - "Odlična znanost" - Obzorje 2020, programa EU za raziskave in inovacije. Celoten proračun, ki je v okviru Obzorja 2020 namenjen za financiranje projektov ERC v obdobju od 2014 do 2020, znaša 13 milijard evrov, kar predstavlja 17 odstotkov celotnega proračuna Obzorja 2020.

ERC sicer podeljuje sredstva v štirih kategorijah. Velik pomen v ERC pa dajejo predvsem financiranju mladih znanstvenikov med 30 in 40 letom, ki pridobijo približno dve tretjini sredstev ERC.

Največ raziskovalcev sicer prihaja s Kitajske (18 odstotkov), sledijo raziskovalci iz ZDA, Indije in Rusije. Od leta 2007, ko je Evropski raziskovalni svet začel financirati projekte, je le trem raziskovalcem v Sloveniji uspelo pridobiti financiranje za svoj projekt.

Rektor Univerze v Ljubljani Ivan Svetlik je ob robu dogodka za STA povedal, da bi morala Slovenija v znanje in raziskovanje vložiti vsaj toliko, kot države, ki so na tem področju uspešne. Potrebujemo tudi boljšo notranjo organizacijo na nacionalni ravni pa tudi znotraj posameznih institucij, je menil Svetlik. Na ta način bomo imeli večje možnosti za konkurenčnost v mednarodnih prizadevanjih ter uspešnost pri pridobivanju večjih projektov, kot jih financira ERC, je menil.

"Potrebujemo več fokusa, saj zaradi majhnosti ne moremo biti odlični povsod. Fokus je potrebno zgraditi okoli jeder, ki že zdaj kažejo boljše rezultate. Ob tem se moramo zavedati, da se ne smemo zapreti v te skupine, temveč vedno dopuščati, da se pojavi kaj novega. Potrebno je vzdrževati ravnotežje med občutljivostjo na inovacije in nadgrajevanjem dosedanjih rezultatov," je še dodal rektor.