Predsednik ERC: Evropski raziskovalni svet ne more nadomestiti nacionalnega financiranja

Ljubljana, 6. junija - Ob današnjem obisku predsednik Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) Jeana-Pierra Bourguignona na Kemijskem inštitutu je potekala razprava o vlogi ERC pri razvoju karier mladih znanstvenikov v Sloveniji. ERC ne more nasloviti vseh projektov ali nadomestiti državnega financiranja. Razcvet mladih znanstvenikov je namreč odgovornost države, je dejal.

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona - predavanja o pomembnosti ERS za razvoj kariere mladih znanstvenikov v Sloveniji.
Direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Jozsef Györkös.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona - predavanja o pomembnosti ERS za razvoj kariere mladih znanstvenikov v Sloveniji.
Predsednik vlade Miro Cerar in direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona - predavanja o pomembnosti ERS za razvoj kariere mladih znanstvenikov v Sloveniji.
Predsednik vlade Miro Cerar.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona - predavanja o pomembnosti ERS za razvoj kariere mladih znanstvenikov v Sloveniji.
Predsednik vlade Miro Cerar in direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona - predavanja o pomembnosti ERS za razvoj kariere mladih znanstvenikov v Sloveniji.
Predsednik vlade Miro Cerar, predsednik ERS Jean-Pierre Bourguignon in madžarska znanstvenica Eva Kondorosi.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona - predavanja o pomembnosti ERS za razvoj kariere mladih znanstvenikov v Sloveniji.
Predsednik vlade Miro Cerar, direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh in predsednik ERS Jean-Pierre Bourguignon.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona - predavanja o pomembnosti ERS za razvoj kariere mladih znanstvenikov v Sloveniji.
Predsednik vlade Miro Cerar.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona - predavanja o pomembnosti ERS za razvoj kariere mladih znanstvenikov v Sloveniji.
Predsednik evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierre Bourguignon.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona - predavanja o pomembnosti ERS za razvoj kariere mladih znanstvenikov v Sloveniji.
Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona - predavanja o pomembnosti ERS za razvoj kariere mladih znanstvenikov v Sloveniji.
Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik in predsednik vlade Miro Cerar.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Obisk predsednika evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierra Bourguignona.
Predsednik vlade Miro Cerar, direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh in ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič.
Foto: Tamino Petelinšek/STA



Kot je povedal Bourguignon, želi z obiskom v Sloveniji prepoznati, kako Slovenija deluje in kje stoji. Ob obisku je kot pozitiven ocenil velik interes, ki ga je izkazala slovenska vlada, kar nakazuje veliko podporo znanosti v Sloveniji, je dejal. Na Kemijskem inštitutu pa ga je navdušila izjemna kombinacija raziskovalne opreme in strokovnih znanstvenikov ter usmeritev inštituta v nudenje podpore mladih znanstvenikom, kar je ključnega pomena, je dejal.

Znanost je zelo raznolika, zato na uspešnost pri prijavi na razpise ERC vplivajo številni dejavniki, je za STA pojasnil ob robu dogodka. Eden izmed razlogov za neravnovesje med kvaliteto raziskav ter številom odobrenih projektov znotraj ERC je tudi investiranje v znanost, ki je v državah članicah v skupini EU 13 slabo, je menil.

Če seštejemo sredstva, ki jih vlade držav članic EU 13, kamor se uvršča tudi Slovenija, namenjajo znanosti, dobimo proračun, ki ga znanosti nameni Avstrija, je pojasnil Bourguignon. Slovenijo sicer izpostavlja kot enega izmed pozitivnih primerov znotraj skupine 13 držav.

Problem pogosto predstavlja tudi ideja načrtovanja projektov za pet let vnaprej, kar je v mnogih državah novost. "Tekmovalno financiranje je nekaj novega, zato se je potrebno najprej prilagoditi sistemu," meni Bourguignon. Znanstveniki potrebujejo predvsem dobre delovne pogoje, podporo in občutek, da bo skupnost imela korist od njihovih prizadevanj.

Pri prijavljanju na tovrstne razpise je po njegovem mnenju zelo pomembno deljenje praks. Tovrstno priložnost bo ponudil regijski dogodek, ki ga Slovenija pripravlja v jesenskih mesecih, sta na novinarski konferenci razkrila Bourguignon in ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. Dogodek, ki ga bo obiskal tudi Bourguignon, bo po besedah ministrice omogočil regijsko povezovanje primerov dobrih praks, izmenjava znanj, izobraževanje, spoznavanje ERC iz vseh zornih kotov.

Vlada si bo po besedah ministrice tudi v prihodnje prizadevala za višanje sredstev za znanost in visoko šolstvo ter podporo mladim pri prijavi na tovrstne razpise. Kot je povedala, so letos za 5,6 odstotkov povečali sredstva za znanstveno in raziskovalno dejavnost ter tudi za visokošolsko področje, za mlade raziskovalce pa bodo dodatno ponudili priložnosti v okviru pametne specializacije in razvoja infrastrukture.

Slovenija je po mnenju predsednika Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja (SGRZ) iz Bruslja Draška Veselinoviča relativno uspešna v črpanju sredstev iz naslova Obzorij 2020, ki predstavljajo bolj aplikativno znanost in raziskave. Nasprotno pa ni preveč uspešna pri pridobivanju ERC sredstev, ki predstavljajo bolj temeljno znanost in raziskave. Od skoraj 300 oddanih vlog so bili namreč odobreni trije projekti, v skupni višini štirih milijonov evrov, je pojasnil Veselinovič.

Tudi po besedah predsednika vlade Mira Cerarja ima Slovenija za vključevanje v ERC še veliko priložnosti, k temu pa lahko po njegovem mnenju prispeva tudi Kemijski inštitut, ki je postal eden najpomembnejših nosilcev razvoja znanja in inovacij na področju kemije in sorodnih ved na nacionalni in mednarodni ravni. Kot pozitivno je ocenil tudi njihovo usmerjenost v prenos znanja na mlade.

Da so v znanosti še posebej pomembni mladi, je v svojem govoru izpostavil tudi direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh. Razvoj mladih raziskovalcev je namreč poslanstvo dela na inštitutu, zato poskušajo zagotavljati ugodno okolje zanje. v letu 2016 bodo s tem namenom podelili prvo doktorsko štipendijo Janka Jamnika za perspektivnega mladega raziskovalca ali raziskovalko s področja kemije in sorodnih ved.

Kot je za STA še povedal Anderluh, je obisk predsednika ERC izjemna priložnost, ne le za inštitut, temveč za celotno slovensko znanost. "Priložnost za razmislek o tem, kaj lahko Kemijski inštitut in ostale institucije še bolje delajo v prihodnje, da bomo lahko deležni prestižnih projektov, ki jih podeljuje ERC," je dejal.

Današnji obisk, ki so ga na inštitutu poimenovali Odpiramo prostor in možnosti znanstvenega povezovanja, so pripravili v sodelovanju s SGRZ iz Bruslja ter ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport.

Z obiskom prvega moža ERC se je začel Teden Kemijskega inštituta, s katerim bodo obeležili 70. obletnico delovanja inštituta. Glavna tema prazničnega tedna je znanstvena odličnost, dogodki pa potekajo pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

V popoldanskem delu se je Bourguignon z delegacijo odpravil najprej na delovni obisk na Institut Jožef Stefan, kjer ga je sprejel direktor instituta Jadran Lenarčič, nato pa se bo odpravil še na Univerzo v Ljubljani, ki jo vodi rektor Ivan Svetlik.