Na Kemijskem inštitutu prisluhnili predavanju vrhunskega znanstvenika in zgodbam iz zgodovine inštituta

Svetovno priznani kemik Sauer, širši javnosti bolj poznan kot mož nemške kanclerke Angele Merkel, je Kemijski inštitut obiskal na povabilo vodje laboratorija za okoljske vede in inženirstvo Albina Pintarja ter vodje skupine za razvoj poroznih katalizatorjev v laboratoriju za anorgansko kemijo in tehnologijo Nataše Novak Tušar.

Kot je pojasnil Pintar, segajo tematike, s katerimi se Sauer ukvarja, na področje računalniške kemije, njegove raziskave pa segajo tudi na področje heterogene katalize.

Sauerjeve teoretične raziskave, pri katerih gre predvsem za preučevanje interakcije reaktantov na površini trdnih katalizatorjev, omogočajo tudi industrijsko zanimive produkte. "Gre za zelo zanimivo področje raziskav, saj je prek 80 odstotkov vseh industrijskih procesov v kemijski, petrokemični industriji in farmaciji kataliziranih s heterogenimi katalizatorji," je opozoril Pintar.

Sauer je po besedah Pintarja eden od vodilnih raziskovalcev na svetu, ki se ukvarja s tem področjem in raziskavami. "Bolj z eksperimentalnimi kot teoretičnimi se ukvarjamo tudi na Kemijskem inštitutu, zato so znanje in izsledki raziskav, ki jih je danes predstavil, zanimivi tudi za naše raziskovalne dejavnosti," je še dejal.

V nadaljevanju tretjega dne Tedna kemijskega inštituta, s katerim zaznamujejo 70. obletnico delovanja te institucije, je zaslužni profesor Kemijskega inštituta Jure Zupan predstavil ključne dogodke v bogati zgodovino kemije na Slovenskem ter vlogo in razvoj Kemijskega inštituta. O zgodovini inštituta so pripovedovali tudi Vladka Gaberc Porekar, Božidar Ogorevc, Boris Orel in Stanislav Pejovnik.

Kot je izpostavil nekdanji rektor ljubljanske univerze Pejovnik, ki je inštitut vodil v letih od 1982 do 1999, so bili vsi direktorji inštituta relativno mladi, kar po njegovih besedah nakazuje na to, da je inštitut vedno znal vključiti "elan mladih in modrost starih."

Inštitut je imel po njegovih besedah skozi vsa leta delovanja en sam izziv: "Da je mesto, s katerim se primerja svet. Da zidov znotraj inštituta ni, da so tudi državne meja premajhne. Znanost je ena sama, edina pametna primerjava pa je svet. To je na Kemijskem inštitutu pravilo, ki ga ves čas upoštevajo," je za STA povedal Pejovnik.

Aktualni direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh pa je ob pogledu v zgodovino inštituta opazil, da je imel ta v začetku predvsem pomembno vlogo pri razvoju slovenskega gospodarstva. V industrijo, najbolj farmacevtsko, so vpeti še danes, več pa je raziskav, ki so usmerjena v temeljna odkritja. Inštitut je tudi veliko bolje opremljen, kot je bil pred leti, kar jim omogoča intenzivno izvajanje temeljnih raziskav, je še dodal Anderluh.