Med znanstveniki in mediji je potrebno zgraditi zaupanje

Po mnenju novinarja POP TV Janeza Usenika je znanost treba narediti zanimivo. "Večplastno spodbujanje interesa za znanost in poročanje o znanosti, vse je zelo pomembno, da se doseže tudi tiste, ki ob besedi znanost zazehajo," je dejal. Z vzbujanjem zanimanja za znanost pa je po mnenju novinarke Delove priloge Znanost Lidije Pavlovčič treba začeti že v šoli.

Kot je menila urednica oddaje Frekvenca X na Valu 202 Maja Ratej, znanstveniki pri komuniciranju svojih raziskav delajo nekaj ključnih napak: govorijo o odkritjih, raziskavah, pogosto tudi o metodi. Zgodbo je treba predstaviti drugače, umestiti v širši kontekst, da bo motivirala tako medije kot tudi poslušalce ali bralce, je dejala.

Problem, ki ga raziskovalka na Institutu Jožef Stefan ter vodja projekta Znanost na cesti Saša Novak opaža, je, da se znanstveniki bojijo poenostavljati. Ob tem je Pavlovčičeva dodala, da ima znanstvenik, ko predstavlja svojo raziskavo oz. dosežke bolj kot to, kaj bi povedal, v glavi predstavo, kaj bodo rekli kolegi. "Strah, kako ga bodo ocenjevali njegovi znanstveni kolegi, je večji kot želja, da bi povedal stvari razumljivo," je menila.

Po mnenju Novakove je treba povečati medsebojno zaupanje med znanstveniki in mediji. Eden izmed kompromisov bi bila možnost avtorizacije prispevka, preden gre ta v objavo. Tudi po mnenju znanstvenika in predsednika Znanstvenega sveta Kemijskega inštituta Roberta Dominka avtorizacija članka pomaga pri zaupanju. "Tako ne pride ven nekaj, kar ni resnica, novinar pa se je bolj gotov, da tisto kar je napisal, stoji."

Saša Novak je opozorila na nekatere naslove, s katerimi mediji poskušajo zbuditi pozornost, čeprav so ti pogosto netočni oz. zavajajoči. Kot je poudarila, je znanost eksaktna zadeva. "Zamere do medijev izhajajo iz tega, ker želimo biti eksaktni. Če iz dolgega posnetka izvzamete le, kar je pomembno za vas, se tukaj križamo," je svojo kritiko naslovila na medije.

Po mnenju Usenika bi morali novinarji imeti pravico do napake. "Kar pa ne pomeni, da nas ne opozarjate na njih, temveč da nam jih odpustite," je menil. Ratejeva pa je po drugi strani zagovarjala stališče, da napak ne bi smelo biti. Pogosto se jih da preprečiti, če si vzameš pet minut več časa, je poudarila. "Neodgovorno je, da pišeš o nečem, česar tudi sam ne bi dobro razumel," se je strinjala Pavlovčičeva.

Direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Jozsef Györkös je izrazil željo, da bi mediji večkrat povabili kvalificiranega znanstvenika, ki bi spregovoril o določeni tematiki. Ob tem je Ratejeva pojasnila, da pri iskanju sogovornikov sicer vedno iščejo najbolj kompetentne znanstvenike, kljub temu pa je bolj kot to pomembno, da so znanstveniki "prijazni do medijev" - da odgovarjajo hitro, da so pripravljeni dajati intervjuje. "Vseeno je, če odgovarja asistent ali profesor, če bo prvi bolj odziven, zanimiv, vabljiv za javnost, ga bom raje uporabila."

Kot je še opazila Ratejeva, je medijski diskurz v Sloveniji prevečkrat omenjen s formo nasprotujočih mnenj, kar pri znanstvenih temah ne pride v poštev. "Če imamo poučenega novinarja, ki ve, kako bo moderiral temo, mora tudi vedeti, kako bo odrejal prostor različnim argumentom v tej temi," je menila.

Današnji dogodek je sicer potekal v okviru Tedna Kemijskega inštituta, s katerim obeležujejo 70. obletnico delovanja.