Kemijski inštitut in Nacionalni inštitut za biologijo podpirata izvajanje programov v tujem jeziku
Ljubljana, 13. junija - Znanstvena sveta Kemijskega inštituta in Nacionalnega inštituta za biologijo podpirata možnosti poučevanja v tujem jeziku na univerzah, kar predvideva predlagana novela zakona o visokem šolstvu, so sporočili iz Kemijskega inštituta. Poudarjajo, da je danes mednarodni jezik znanosti angleščina.
V javnosti se je odprla polemika o predlagani spremembi zakona o visokem šolstvu, ki bi univerzam omogočila, da izvajajo del predavanj v tujem jeziku. "Ob tej polemiki, ki je predvsem s strani slavistov zelo emocionalna in v medijih prikazana dokaj enostransko, bi radi izrazili javno podporo predlagani spremembi," so zapisali.
S tem bo pravzaprav uzakonjena dosedanja praksa, saj na doktorski stopnji že dlje časa predavajo v angleščini, če kateri od študentov ne razume slovensko, menijo v inštitutih in dodajajo, da v angleščini predavajo tudi ugledni predavatelji iz tujine. Kot poudarjajo, je danes mednarodni jezik znanosti angleščina.
Na nacionalnih znanstvenih konferencah z mednarodno udeležbo že desetletja predavajo v angleščini, tako kot njihovi kolegi iz Nemčije, Japonske, Finske, Hrvaške in velike večine ostalih držav na njihovih nacionalnih srečanjih. Prepričani so, da je srž znanosti izmenjava idej, dosežke pa da je treba predstaviti na način, ki je razumljiv, zanimiv in jasen za najširši krog.
Odlično izražanje v angleščini je predpogoj za uspešnega znanstvenika, zato je po mnenju raziskovalcev z obeh inštitutov koristno omogočiti študentom, da del usposabljanja, predvsem v povezavi z najnovejšimi znanstvenimi in tehnološkimi odkritji, opravijo v angleškem jeziku.
"Možnost poučevanja tudi v angleščini bo na naše univerze nedvomno privabila večje število talentov iz tujine. Za vrhunsko znanost je pomembno, da poteka intenzivna izmenjava strokovnjakov v obeh smereh," so zapisali in dodali, se pri znanosti in tehnologiji moramo primerjati z najboljšimi na svetu.
Novela zakona o visokem šolstvu, ki naj bi začela veljati s prihodnjim študentskim letom, namreč sproža pomisleke strokovne javnosti v delu, kjer širi možnost izvajanja programov v tujem jeziku. Proti takšni ureditvi s peticijo ostro protestira Društvo slavistov Slovenije, saj menijo, da to vodi v slabšanje položaja slovenščine kot učnega jezika. Društvo slovenskih pisateljev je v začetku junija pozvalo šolsko ministrico Majo Makovec Brenčič celo k odstopu, ker je "nezaslišano, da predlog nalaga univerzitetnim učiteljem, da predavajo v tujem jeziku".
"To ne drži, saj 8. člen predlagane novele v prvem stavku navaja, da je učni jezik v visokem šolstvu slovenski jezik. Člen pa opredeljuje tudi možne izjeme, pod pogoji, ki jih določa zakon in jih bo podrobneje opredelil pravilnik, usklajen med ministrstvom in kulturnim ministrstvom," je odgovorila ministrica.