Studia historica Slovenica v 15 letih s pomembnim znanstvenim prispevkom

Revijo so začeli v Mariboru izdajati leta 2001, lani pa je izšel jubilejni petnajsti letnik. "Vsebuje znanstvene in strokovne razprave iz zgodovinopisja, etnologije, umetnostne zgodovine in jezikoslovja," je za STA pojasnil Friš.

Že na začetku so si zastavili cilj izdajati revijo z drugačno uredniško vizijo, kot jo imajo druge zgodovinske revije na Slovenskem. Objavljajo namreč razprave tako domačih kot tujih raziskovalcev, ki so tematsko povezane z lokalnim prostorom in njegovo zgodovino. "V prvi vrsti pokrivamo Maribor in severovzhodno Slovenijo, pa tudi širše območje," je povedal Friš.

Revija je v prvih dveh letnikih izhajala v dveh številkah, od tretjega letnika naprej pa izhajajo tri številke letno. Dvojna številka je vedno v slovenskem jeziku in je tematska, druga pa je zastavljena širše in prinaša razprave v treh jezikih - slovenskem, angleškem in nemškem, s čimer želi izdajatelj promovirati slovensko znanost izven meja.

Za razliko od na primer tehničnih znanosti, ki se lahko aplicirajo na različna okolja, so na področju zgodovinopisja, ki je omejeno na lokalne teme, takšne revije izjemnega pomena. "Zgodovinar, ki preučuje lokalno tematiko, se mora najprej uveljaviti doma, šele potem zunaj. S slovensko zgodovino, s katero se večinoma mi ukvarjamo, se namreč zunaj ne ukvarjajo, zato tam ne morejo biti ocenjevalci takšnega dela," je pojasnil Friš.

V letu 2006 so revijo ocenili kot najbolj obetavno slovensko znanstveno revijo ter uvrstili v evropsko bazo European Reference Index for the Humanities (ERIH). Od lani je uvrščena tudi v mednarodno bibliografsko bazo podatkov Scopus, ki predstavlja najpomembnejši kriterij pri kategorizaciji znanstvenih publikacij. "V Scopus se ne moreš prijaviti sam, ampak smo bili prepoznani z njihove strani. To je dokaz, da smo prepoznani tudi navzven," je še dodal Friš.