Raziskovalci novogoriške univerze v svetovnem vrhu na področju organske elektronike

Poleg raziskovalcev novogoriške univerze so v skupini sodelovali še znanstveniki Univerze Strasbourg, francoskega nacionalnega centra za znanstvene raziskave CNRS in berlinske univerze Humboldt.

Na Univerzi v Novi Gorici so prepričani, da predstavljajo objavljeni rezultati, ki so plod večletnega dela omenjene skupine raziskovalcev na področju organske elektronike, izjemno odkritje, ki obeta razvoj povsem novih opto-elektronskih naprav. Objava članka po njihovih navedbah univerzo na področju raziskav v organski elektroniki kot edino slovensko raziskovalno ustanovo uvršča v sam svetovni vrh.

Raziskovalci so ugotovili, da natančno izbrana kombinacija polprevodniškega polimera in na svetlobo občutljivih molekul omogoča izdelavo izredno učinkovitega optičnega spominskega elementa, v katerega je mogoče informacije zapisovati in jih iz njega brisati s svetlobo in ne z električnimi vezji kot običajno, so sporočili z Univerze v Novi Gorici.

Znanstveniki so ugotovili, da je pri točno določeni kombinaciji takih molekul in polimera mogoče informacijo v spominski element zapisati z zeleno svetlobo, zbrisati pa z ultravijolično svetlobo. Z uporabo kratkih laserskih bliskov so uspeli v enem samem spominskem elementu zapisati kar 256 različnih stanj - bitov. To pa po številu bitov ustreza osmim klasičnim spominskim elementom.

Nov spominski element je vzdržal več kot 70 ciklov pisanja in brisanja, podatki pa so na njem ostali shranjeni več kot 500 dni. Izjemna je tudi mehanska vzdržljivost takih elementov saj, izdelani na plastični foliji, vzdržijo več kot tisoč pregibov.

Posamezna celica sestavljena iz takih spominskih elementov lahko shrani 256-krat več informacij kot obstoječi spominskimi elementi. Obenem te celice izkoriščajo vse prednosti, ki jih ponuja organska elektronika, saj so relativno enostavne za izdelavo in gibke ter tako uporabne, kot na primer pri izdelavi elektronskih oblačil, e-papirja in drugih sodobnih elektronskih naprav, ki temeljijo na organskih polprevodniških materialih, so še pojasnili na novogoriški univerzi.