Prvi astronomski simpozij v Sloveniji o skrivnostih črnih lukenj

Astrofiziki bodo na simpoziju razpravljali med drugim o najsodobnejših teoretičnih modelih sistemov črnih lukenj in njihovem vplivu na naše razumevanje astrofizike in kozmologije.

V pripravah na nove, velike mednarodne opazovalne projekte, kot so Cherenkov Telescope Array, Large Synoptic Survey Telescope in Square Kilometre Array, bo del simpozija namenjen tudi razpravi o njihovi uporabi pri razkrivanju še nepojasnjenih skrivnosti črnih lukenj.

Obstoj črnih lukenj je sicer kot rešitev slavnih Einsteinovih enačb splošne relativnosti predvidel nemški fizik Karl Schwarzschild. Sprva so veljale zgolj za matematično posebnost, danes, 100 let kasneje, pa je, zahvaljujoč izjemnemu napredku na področju opazovalne astronomije, potrjeno, da obstajajo marsikje v vesolju, so sporočili z novogoriške univerze.

Tako danes vemo, da črne luknje zvezdnih mas nastanejo pri kolapsu zvezd in da supermasivne črne luknje (take z več kot milijonkrat večjo maso od našega Sonca) prebivajo v središčih večine galaksij v vesolju.

Zadnje veliko odkritje na tem področju se je zgodilo pred letom dni, ko je observatorij LIGO v ZDA prvič neposredno zaznal signal gravitacijskih valov, ki so bili prav tako napovedani že pred 100 leti. Ta detekcija je razkrila nov razred črnih lukenj: par črnih lukenj, milijardo svetlobnih let daleč od nas, ki se po spirali približujeta ena drugi in zlijeta v eno večjo.

Prav o tem odkritju bo na javnem poljudnem predavanju 14. septembra - točno ob prvi obletnici prve neposredne detekcije gravitacijskih valov - spregovorila škotska znanstvenica Sheila Rowan. Predstavila bo zgodbo o teoretični napovedi gravitacijskih valov in neverjetnem razvoju tehnologije, ki je omogočil njihovo odkritje.

Profesorica Rowan je direktorica Instituta za gravitacijske raziskave na Univerzi v Glasgowu in je bila pred kratkim imenovana za glavno znanstveno svetovalko na Škotskem.

Med dogodki za javnost bodo tudi astronomsko opazovanje pred Cankarjevim domom, delavnica za učitelje in razstava o črnih luknjah, ki bo na ogled v Državnem zboru RS in pred Cankarjevim domom, kjer bo organizirano tudi vodstvo po razstavi.

Zbrane bo ob začetku 324. simpozija Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union - IAU) v ponedeljek v Cankarjevem domu pozdravila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič.

Udeleženci simpozija pa si bodo medtem imeli možnost ogledati znamenitosti Ljubljane, Postojnsko jamo in nedavno obnovljeni Lanthierijev dvorec v Vipavi, ki sedaj gosti Univerzo v Novi Gorici.

Simpoziji IAU so pomembna srečanja astronomov z vsega sveta in astrofiziki na Univerzi v Novi Gorici so pridobili organizacijo tega simpozija na ozemlju Slovenije po zaslugi aktivne vloge, ki jo igrajo v mednarodnih astrofizikalnih raziskavah.

Na Univerzi v Novi Gorici kot profesorica za astronomijo deluje med drugim dr. Andreja Gomboc, ki je tudi vodja znanstvenega organizacijskega odbora simpozija v Sloveniji. Njena raziskovalna področja so kratkotrajni astronomski pojavi, kot so izbruhi sevanja gama in plimsko raztrganje zvezd v bližini črnih lukenj.

Doktorirala je na Fakulteti za matematiko in fiziko na Univerzi v Ljubljani. Po doktoratu se je kot štipendistka Marie Curie na Univerzi John Moores v Liverpoolu pričela ukvarjati z opazovanjem t.i. optičnih zasijev izbruhov sevanja gama z največjimi robotskimi teleskopi na svetu. Je članica ekipe za znanstvena opozorila pri Gaii, misiji Evropske vesoljske agencije.

Poleg tega je aktivna pri promociji znanosti v javnosti. Redno ima javna poljudna predavanja, piše poljudnoznanstvene prispevke o astronomiji in je ustanoviteljica in urednica spletnega portala portalvvesolje.si. Je tudi predsednica odbora za državno tekmovanje v znanju astronomije, ki ga od leta 2009 organizira Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije.