Na ZRC SAZU s simpozijem počastili 250. obletnico Radetzkyevega rojstva
Ljubljana, 8. novembra - Na ZRC SAZU bodo danes z enodnevnim znanstvenim simpozijem počastili 250. obletnico rojstva enega najznamenitejših generalov avstrijske vojske - feldmaršala Jožefa Radetzkega. Njegovo ime je, tudi po zaslugi slavne Radetzkyjeve koračnice, znano še danes. Manj znano pa je dejstvo, da je bil Radetzky povezan tudi z današnjim slovenskim prostorom.
Ljubljana, Atrij ZRC.
Simpozij Feldmaršal Radetzky in Slovenci.
Foto: Lea Udovč/STA
Ob obletnici rojstva Josefa Radetzkega, katerega polno ime je bilo grof Johann Josef Wenzel Radetzky von Radetz, je Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU pripravil simpozij, na katerem bo devet znanstvenikov z več vidikov razkrilo povezave med Radetzkim in Slovenci.
Simpozij so odprli z Radetzkyjevo koračnico, ki jo je Johann Strauss st. napisal leta 1848 in z njo počastil generalovo zmago pri Custozi. Udeležence pa sta uvodoma pozdravila tudi Borut Sajovic, župan občine Tržič, ki sofinancira simpozij, ter direktor ZRC SAZU Oto Luthar, ki je pozdravil tovrstno sodelovanje z občinami.
Vojaško kariero Radetzkega je predstavil zgodovinar Rok Stergar, Miha Preinfalk z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU je predstavil njegovo zasebno in družinsko življenje, Miha Šimac s Teološke Fakultete pa je osvetlil, kako se je med Slovenci ohranjal spomin na slavnega feldmaršala.
V drugem delu simpozija so Jana Babšek, Mojca Štuhec in Ines Unetič predstavile njegovo delovanje v Tržiču in Ljubljani. V tretjem delu simpozija pa bodo Bojan Knific, Janez Polajnar in Nataša Cigoj Krstulović spregovorili o spominu na Radetzkega, ki se je v obeh mestih z različno intenzivnostjo ohranjal do današnjih dni.
Radetzky je bil rojen na gradu Trebnice na Češkem, v vojaški družini, zaradi česar se je že kot otrok zanimal za vojsko. Danes ga poznamo predvsem kot izjemnega vojaka in častnika, njegovo življenje in družina pa sta potisnjena v ozadje, čeprav sta imela velik vpliv na njegovo kariero, je pojasnil Preinfalk.
Ravno družinske vezi so Radetzkega pripeljale v slovenski prostor. Njegova žena je bila Frančiška grofica Strassoldo iz Furlanije, katere mati je bila članica rodbine grofov Auerspergov s Turjaka. Prav preko tašče je Radetzky prišel do lastništva gradu Neuhaus v Tržiču, ki ga je dal po požaru leta 1811 povsem obnoviti.
Nekaj let je bil tudi lastnik Tivolskega gradu v Ljubljani, ki mu ga je cesar podelil v zahvalo za njegove vojaške uspehe.