Znanstvena konferenca razkriva nove vidike jugoslovanske krize

Tako se konferenca, ki jo pripravlja Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, osredotoča tako na pot razpada bivše države, predvsem pa nova odkritja o tem, kako se je oblikoval odnos zlasti najbolj pomembnih držav, kot ZDA in Nemčija, ki so praktično do konca vztrajale pri enotnosti Jugoslavije, je ob robu konference za STA navedel Repe.

Se pa konferenca dotika tudi vprašanj tiska, oblikovanja javnega mnenja in vloge Slovencev v teh procesih. Čeprav ti znotraj jugoslovanske diplomacije niso bili na prvem mestu, pa so odigrali kar pomembno vlogo, je ugotavljal profesor na ljubljanski filozofski fakulteti.

Mnoge dileme, ki so se tedaj pojavljale v zvezi z Jugoslavijo, pa so danes zelo aktualne ideje v EU, je še ocenil Repe. Tako so se socialdemokrati po Evropi, zlasti pa v skandinavskih državah, zlasti v 60. in 70. letih močno zanimali za jugoslovanski samoupravni eksperiment.

Ker pa postaja jasno, da neokolonializem ni pravi izhod, je jugoslovanski eksperiment tudi danes neke vrste navdih, ki ga je moč opaziti v oživljanju zadružnega združevanja ali delavskega prevzema tovarn. "Seveda ne moremo imeti iluzij, da bo to nek prevladujoč model, ampak vendarle neka iskanja so, ki bodo morda le pokazala neko smer tudi levici v Evropi," je dodal.

Pri razpadu Jugoslavije in hitri menjavi stališč velesil je po Repetovem mnenju sicer treba upoštevati več stvari. "Tedanji svetovni diplomati so mislili v obrazcih starega sveta in jim je bilo nepredstavljivo, da se z Jugoslavijo, ki je bila nek vmesni člen, nekaj zgodi," hkrati je obstajala bojazen, da je Jugoslavija primer tega, kar bi se lahko zgodilo v Sovjetski zvezi.

Upoštevati pa je treba tudi geostrateški element. Če je Jugoslavija velesilam in tudi sosedom kot relativno velika in stabilna država ustrezala, pa je nekaterim državam v končni fazi mnogo bolj ustrezalo imeti nasproti "vrsto šibkih, nestabilnih državic, ki jih je bilo lažje politično in tudi ekonomsko obvladovati".

Pod črto, še ugotavlja Repe, so nekatere države iz krvavih jugoslovanskih vojn, čeprav morda sprva to ni bil namen, potegnile kar lepe dobičke in so imele korist od razbitja Jugoslavije.

Zbrane je uvodoma nagovoril tudi predsednik DZ Milan Brglez, ki je spomnil, da danes pogosto pozabljamo, kaj je v času povojne ureditve pomenila Jugoslavija. Kot je poudaril, je država imela določen ugled v mednarodni skupnosti, predstavljala je srednjo silo, ki je nihala med Vzhodom in Zahodom, predvsem pa je skušala krojiti podobo sveta po svoji podobi. Jugoslovanski politiki so posledično po svetu uživali spoštovanje, jugoslovanska diplomacija pa je imela velik ugled, je spomnil predsednik DZ.