Kobal: Znanost mora vstopiti v vse pore vsakdanjega življenja ljudi

Za izboljšanje odnosa človeka do znanosti so po Kobalovem mnenju ključnega pomena muzeji znanosti ter centri izkustvenega spoznavanja znanosti, ki so osrednja tema današnjega svetovnega dneva znanosti za mir in razvoj. Ti so pomembni, ker opravljajo vlogo informiranja, ozaveščanja, spodbujanja ustvarjalnosti in povezovanja z znanstveniki, je dejal.

Tudi muzeji se po njegovem mnenju vse bolj zavedajo, da zgolj ogledovanje zbirk ni dovolj, zato so se sčasoma začeli razvijati tudi centri izkustvenega spoznavanja znanosti. "V njih znanstvenik nastopa v obliki promotorja svojih dosežkov in dosežkov kolegov po svetu ter pokaže na povezave z našim vsakdanjim življenjem."

Znanost namreč nastaja v laboratorijih in na terenu, pomembno pa je, kako se manifestira - kako smo to znanje sposobni uporabiti - je prepričan Kobal. "Poiskati moramo rešitve, ki bodo omogočile, da bo znanost prodrla v vse pore zasebnega in javnega življenja."

V SZF so tako že leta 1996 soustanovili prvi center izkustvenega spoznavanja znanosti v Sloveniji, Hišo eksperimentov, leta 2010 pa so odprli tudi Raziskovalni laboratorij za otroke in mladostnike. "Namen laboratorija je, da mladi spoznajo proces raziskovanja, da se naučijo, kako postavijo hipotezo, načrtujejo raziskovalno delo, kako rezultate javno predstavijo ipd. Pri tem poskušamo realizirati njihovo ustvarjalnost in radovednost, sprostiti tisto, kar je že v njih."

Nekaj podobnih centrov se je po Kobalovih besedah razvilo tudi v Kopru, Novi Gorici, Mariboru, kljub temu pa jih v Sloveniji primanjkuje. Kot je poudaril, bi morali poskrbeti za bolj policentričen razvoj tovrstnih centrov, s katerimi bi morala biti pokrita vsa ključna področja Slovenije.

Spoznavanje znanosti zgolj v šolski učilnici namreč po njegovem mnenju ne zadostuje. "Pomembno je, da imamo po Sloveniji centre, ki v sodelovanju z izobraževalnimi organizacijami s tistega področja ta model razvijajo in v okolju ustvarijo tisto, česar šola v svojem osnovnem kurikulumu ne more izpeljati."

Kot opaža, so mlajše generacije slovenskih znanstvenikov veliko bolj dovzetne za promocijo znanosti in svojih dosežkov ter v tem vidijo celo nujnost, ki jo morajo opraviti. S tem ko se jih vedno več odloči za promocijo znanosti, pokažejo, da niso zaprti v slonokoščenih stolpih ter omogočijo vstop znanosti v vsakdanje življenje ljudi, je prepričan Kobal.

Pri tem je pomembno, da vsak znanstvenik in raziskovalec pri sebi čuti, da mora biti udeležen v tem procesu promocije znanosti in oblikovanja odnosa družbe do znanosti. Znanstveniki namreč ne morejo te vloge prepustiti le novinarjem in medijem, je dejal Kobal ter dodal, da si Slovenski mediji sicer prizadevajo in na določenih področjih promoviranja znanosti celo presegajo nivo povprečja EU.

Namen SZF je po Kobalovih besedah pospeševanje znanosti z neodvisnimi naložbami v projekte, dogodke in publikacije ter ljudi, da se izpopolnijo in uveljavijo v svetu. Na drugi strani pa je njihovo poslanstvo tudi promocija znanosti v vseh oblikah ter vnašanje novih pristopov in vsebin na tem področju.

"Skozi vsakodnevno opazovanje iščemo nove in drugačne poti, ki jih v Sloveniji potrebujemo, saj institucije rade zapadejo v rutino, kar pa je v nasprotju z raziskovalnim, znanstvenim pristopom," je še povedal Kobal.