Na konferenci o izzivih in prihodnosti odprte znanosti v Sloveniji in Evropi

Ljubljana, 17. novembra - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Univerza v Ljubljani danes v Ljubljani prirejata konferenco o odprti znanosti v evropskem raziskovalnem prostoru. Udeleženci bodo spregovorili o najnovejših aktivnostih na tem področju ter o tem, kako različne vidike odprte znanosti zasnovati v Sloveniji kot delu evropskega raziskovalnega prostora.

Ljubljana, ministrstvo za izobraževanje.
Odprtje konference o odprti znanosti v evropskem raziskovalnem prostoru, ki jo prirejata ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Univerza v Ljubljani.
Foto: Anže Malovrh/STA



Današnja konferenca, ki je del aktivnosti v sklopu Meseca znanosti 2016, je nacionalni dogodek evropskega projekta OpenAIRE2020, katerega namen je implementacija in krepitev politik odprtega dostopa. Evropska komisija je namreč v okvirnem programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020 določila obvezen odprti dostop do vseh recenziranih objav iz sofinanciranih projektov. Države članice Evropske unije pa naj bi enaka določila uveljavile za nacionalno financiranje raziskovalne dejavnosti.

Slovenska vlada je septembra 2015 že sprejela nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020, s katero se država pridružuje mednarodnim prizadevanjem. Kot je pojasnil Urban Krajcar z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, želijo s strategijo predvsem slediti priporočilom Evropske unije, pri čemer smo po njegovi oceni uspešni.

Akcijski načrt slovenske strategije bo po besedah Krajcarja predvidoma sprejet konec letošnjega leta. V letu 2017 pa se pričakuje tudi priprava pilotnega projekta, ki bo dal smernice za naprej, kako z raziskovalnimi podatki ravnati ter kako jih uporabiti za nadaljnjo distribucijo in obdelavo, je pojasnil.

Prorektor Univerze v Ljubljani Goran Turk je uvodoma izpostavil pomen odprtega dostopa v znanosti, ki zainteresirani javnosti omogoča dostop do podatkov in raziskav, znanstveniki pa lahko na ta način svoje delo predstavijo širši javnosti. Kot je dejal, moramo odpraviti še pravne, administrativne in finančne ovire, "da se bomo lahko uspešno vključili v nov svet, ki je že tu".

Po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaža Boha bo odprti dostop omogočil bolj smotrno porabo omejenih evropskih sredstev, osnova za odprto znanost in odprt dostop do informacij na sploh pa je po njegovem mnenju digitalizacija družbe. "Proces ni brez pasti in odprtih vprašanj, zato so dogodki, kot je današnji, izredno pomembni, da se o zagatah odprto pogovorimo," je poudaril.

Tudi vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je izpostavil pomen soočanja različnih mnenj na področju odprte znanosti, ki je pomembno tako za znanost kot tudi za širšo družbo in gospodarstvo. "Odprtost znanstvenih podatkov pomeni, da bi bili učinki na družbo in gospodarstvo bistveno večji, celo nekajkrat večji od samih investicij v znanost, zato dvomov o tem, ali je pristop pravi, ne sme biti," je izpostavil.

Patrick Brenier iz direktorata za raziskave in inovacije pri Evropski komisiji je v nadaljevanju predstavil zaključke Sveta EU glede prehoda v sistem odprte znanosti, platformo za politiko odprte znanosti in evropsko agendo odprte znanosti. Pojasnil je, da želijo z agendo med drugim odstraniti ovire za odprto znanost, spodbujati politike odprtega dostopa, razviti oblak odprte znanosti ter odprto znanost vključiti v družbo, "da bo znanost postala bolj odzivna na družbene in ekonomska pričakovanja."

Znanstveni upravljalec projekta OpenAIRE Tony Ross-Hellauer je pojasnil, da projekt spodbuja povezave, ki omogočajo odprto znanost v Evropi in onkraj nje. "Raziskave namreč niso le evropske, so globalne, zato nobena infrastruktura ne more biti le evropska," je dejal.

Evropska komisija je aprila letos predstavila tudi načrt za izgradnjo oblaka za odprto znanost, o katerem je spregovoril Wainer Lusoli iz direktorata za raziskave in inovacije pri Evropski komisiji. Z oblakom za odprto znanost želi komisija okrepiti in medsebojno povezati obstoječe raziskovalne infrastrukture. V njem bodo namreč združene platforme e-infrastrukture, povezani obstoječi znanstveni oblaki in raziskovalne infrastrukture ter podprt razvoj storitev v oblaku.

V Evropskem raziskovalnem prostoru pa se vzpostavljajo tudi virtualna raziskovalna okolja, kot je denimo OpenDreamKit. Ta bo služil kot okolje za znanstvenike in strokovnjake predvsem s področja računskih znanosti, kjer bodo lahko hranili vso dokumentacijo, kode, tekste ali tabele, je povedal raziskovalec Marijan Beg z Univerze v Southamptonu. Tovrstno orodje bo omogočilo lažje objavljanje znanstvenih rezultatov, deljenje in sodelovanje, je še dodal.

V zadnjem delu konference je o svojih prizadevanjih za odprto znanost spregovoril tudi raziskovalec na Jonathan P. Tennant z univerze Imperial College London. Pred zaključkom konference pa bo sledila še okrogla miza o odprti znanosti v Sloveniji.