Kemijski inštitut s podelitvijo Preglovih nagrad in izidom knjige sklenil jubilejno leto

Kot je uvodoma povedal direktor inštituta Gregor Anderluh, so odlična znanost, delo z mladimi ter tesni stiki z gospodarstvom trije stebri inštituta. "Na vseh treh smo tudi v letošnjem letu dosegli velike uspehe, s čimer dokazujemo, da je inštitut v dobri kondiciji in pripravljen na izzive prihodnosti. Nadaljujemo z odličnimi raziskavami na različnih področjih, z objavami v najprestižnejših revijah pa dokazujemo, da smo v svetovnem vrhu," je dejal.

Na današnji slovesnosti so predstavili tudi knjigo o sedemdesetih letih delovanja Kemijskega inštituta z naslovom Kemijski inštitut, širimo meje znanosti. Avtor in eden od glavnih urednikov knjige Jure Zupan je predstavil ključne mejnike v 70-letni zgodovini ustanove ter dejal, da je s Kemijskim inštitutom povezan velik del razvoja naravoslovnih znanosti, pa tudi tehnologije in gospodarskega razvoja v Sloveniji.

V nadaljevanju dogodka je slavnostni govorec prireditve, mednarodni strokovnjak za intelektualno lastnino, Bojan Pretnar spregovoril o intelektualni lastnini. Kot je poudaril, se Kemijski inštitut že desetletja dobro zaveda pomena patentov, "ki so poleg gospodarskega pomena tudi pomembna strokovna referenca za izumitelje."

Kemijski inštitut namreč že vrsto let zaporedoma beleži povprečno 10 patentnih prijav letno, med vodilnimi raziskovalnimi institucijami v Sloveniji pa je tudi na področju prenosa znanja v gospodarstvo, so zapisali na inštitutu.

Ob zaključku današnje slovesnosti so podelili letošnji Preglovi nagradi za izjemna doktorska dela, ki sta ju prejela Gregor Strle in Maxim Zabilskiy. Kot je pojasnil predsednik komisije za podelitev Preglovih nagrad 2016 Goran Dražić se je na letošnji razpis prijavilo 10 kandidatov, pri izboru nagrajencev pa so upoštevali izvirnost dela, samostojnost, objave v vrhunskih revijah in predstavitev dela.

Strle se je v doktorskem delu ukvarjal z novimi načini priprave divodikovega trioksida in njegovo uporabo za oksidacije organskih spojin. Cilj njegove raziskave je bila prva priprava te spojine v čisti obliki s čim bolj enostavno metodo.

"Strle je uporabil napredne metode fizikalne organske kemije. Delo je bilo objavljeno v prestižni reviji Angewandte Chemie s faktorjem vpliva 11,7 in po oceni urednika uvrščeno v kategorijo 'hot paper'. Kot izredno pomembno sta objavo ocenili tudi Univerza v Ljubljani, ki jo je uvrstila med 10 najodmevnejših raziskovalnih dosežkov v letu 2015, in agencija ARRS, ki je objavo uvrstila v izbiro Odlični v znanosti 2016," je komisija zapisala v obrazložitvi nagrade.

Zabilskiy pa se je v okviru doktorskega študija ukvarjal s katalitsko razgradnjo N2O, ki je tretji najbolj škodljiv antropogeni toplogredni plin in neposredno vpliva na podnebje preko tanjšanja ozonske plasti.

"Zabilskiy je pokazal globoko mehanistično razumevanje katalizirane reakcije. Pri izbiri je prevladalo število objav v revijah z visokim faktorjem vpliva - trije članki v revijah s faktorjem vpliva 8,3, 8,3 in 9,3, - kjer je bil kandidat prvi avtor in izrazito dobra predstavitev lastnega dela," je še zapisala komisija.

Kemijski inštitut je zaživel leta 1946 kot Kemijski laboratorij Slovenske akademije znanosti in umetnosti, danes pa deluje kot javni raziskovalni zavod na področju znanstvene in raziskovalno-razvojne dejavnosti. V zadnjih letih postaja pomemben partner globalnim podjetjem in multinacionalkam in ima z nekaj več kot 300 zaposlenimi tudi pomembno družbeno poslanstvo, so še zapisali na inštitutu.