Ferate v Sloveniji vse pogostejše in vse bolje obiskane

Junija lani so v Mojstrani odprli dve z jeklenicami, lestvami in klini opremljeni planinski plezalni smeri na vzpetino Grančišče. Eno so poimenovali Aljaževa ferata, drugo Pot mojstraniških vever'c, skupaj pa nosita uradni naziv Ferata Mojstrana.

"Izkušnje s prvima smerema so izredno dobre in so presegle vsa pričakovanja," je eno leto po odprtju povedal predsednik Turističnega društva Dovje - Mojstrana Matjaž Podlipnik in pojasnil, da so lansko sezono imeli več kot 5000 obiskovalcev, letos pa bo številka vsaj še za tretjino višja. Hkrati to vpliva na višji obisk v Slovenskem planinskem muzej, v katerem izposojajo plezalno opremo.

"Ker je bila ferata v Mojstrani tako dobro sprejeta, smo začeli iskati nove možnosti in se odločili za ferato še v Gozd Martuljku," je ta teden ob odprtju ferate Hvadnik dejal direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber in pojasnil, da bodo s tem tudi nekoliko razpršili obisk, saj ni nikomur v interesu, da ljudje čakajo v vrsti za vstop v ferato.

Podlipnik je prepričan, da so ferate pravo dopolnilo ponudbi celotne destinacije. V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani so zaradi nove ferate svojo ponudbo znova dopolnili, in sicer omogočajo najem kolesa. Tako si obiskovalci pri njih lahko sposodijo opremo za plezanje in se s kolesom odpravijo v Gozd Martuljek.

"Mislim, da je v tem prihodnost in upam, da v prihodnjih letih dobimo še kakšno ferato," se nadeja Podlipnik. Veber pa pojasnjuje, da imajo v mislih še tri ali štiri lokacije, vendar jih bodo urejali postopno. "Želimo namreč, da vsaka ferata dobi prepoznavnost in doseže dovolj obiskovalcev ter ni sama sebi namen," je pojasnil.

Za vsako ferato je potrebna primerna lokacija na varnem območju, pa tudi kar približno leto dni dela s papirologijo, saj je treba dobiti naravovarstveno in vodno dovoljenje, soglasje lastnikov zemljišč in certifikat. Tudi po izdelavi, se pot redno preverja in popravlja, zato je zanjo določen skrbnik, v Mojstrani in Gozdu Martuljku sta to krajevni planinski društvi.

"V Sloveniji imamo osem uradnih ferat, pred kratkim pa so jo denimo odprli tudi na območju Bovca. Kranjska Gora pa ima na tem področju zaenkrat primat," je ocenil Veber. Podlipnik pa računa, da bo ferat čedalje več, ne le pri nas, temveč po vsem alpskem svetu. Med drugim namreč omogočajo lahek in hiter dostop do plezalne stene, medtem ko je v gorah do plezalnih sten potrebna daljša hoja v hrib.

Kot je pojasnil, se je urejanje ferat v Sloveniji razširilo z Južne Tirolske in Tirolske, kjer so pred desetletji za vsako gorsko vasjo, ki je nudila kakšno večjo skalo, izdelovati ferate, kakršne poznamo danes. "Sicer pa vemo, da so ferate na nek način izum Italijanov v prvi svetovni vojni, ko so si uredili poti z lestvami in jeklenicami, da bi osvojili vrhove in nadzirali doline.

Vendar pa je treba biti pri plezanju v ferati pazljiv. "Ferate lahko uporabljajo tisti, ki imajo predhodno znanje iz potrebnih tehnik in opreme. Tisti, ki tega niso vešči, pa je najbolje, da najamejo gorskega vodnika," opozarja predsednik Planinskega društva Gozd Martuljek Klemen Robič.

"Brez prave opreme, izkušenj in zavedanja, da moraš biti odgovoren sam do sebe, je lahko plezanje v ferati smrtno nevarno. Tukaj ni prostora za rojevanje junakov in umiranje herojev, to je prostor za uživanje," je sklenil Robič.