Papič prevzel vodenje ljubljanske univerze

Novi rektor ljubljanske univerze Papič je na slovesni inavguraciji prisegel, da bo rektorsko verigo, ki jo je prejel od svojega predhodnika Svetlika, nosil kot znamenje prizadevanj za ugled in avtonomijo univerze.

V nagovoru je 44. rektor ljubljanske univerze dejal, da je ljubljanska univerza najbolj uveljavljena izobraževalna znanstveno-raziskovalna ustanova v državi. "Če želimo, da takšna tudi ostane, si moramo za njeno odlično stanje prizadevati vsi. Vprašanje je, ali je to dovolj, ali pa je to izziv za naše nadaljnje delovanje, ali želimo preseči nacionalne meje in se primerjati z najboljšimi," je menil.

Kot enega od glavnih izzivov pri svojem delu vidi potrebo po učinkoviti izmenjavi in usklajevanju pogledov z vsemi člani akademske skupnosti, je dejal v nagovoru. Pri tem računa na pomoč vseh zaposlenih na univerzi in študentov. Izpostavil je transparentnost vodenja univerze na vseh področjih delovanja.

V nagovoru se Papič ni mogel izogniti vprašanju financiranja visokega šolstva in izrazil upanje, da se z novim zakonom o visokem šolstvu obetajo boljši časi.

"Humanistične vrednote, kot so svoboda, vrednost posameznika, odgovornost do skupnosti, strpnost do drugih morajo biti osnovne predpostavke pri našem delu," je poudaril Papič in spomnil, da ga na polovici mandata, čez dve leti, čaka praznovanje 100-letnice delovanja naše najstarejše univerze.

Prva naloga novega rektorja ljubljanske univerze bo v ponedeljek, ko bo tradicionalno sprejel bruce in slavnostno odprl novo študijsko leto. Z delom bo na ta dan začela tudi nova ekipa prorektorjev v sestavi Branka Kalenić Ramšak za področje pedagoškega dela, Tanja Dmitrović za prenos znanja, Matjaž Krajnc za znanstvenoraziskovalne dejavnosti in Boštjan Botas Kenda za področje umetniškega dela.

Odhajajoči rektor Svetlik pa je ob zaključku štiriletnega mandata povzel rezultate preteklega mandatnega obdobja. Poudaril je še mednarodne uspehe študentov in raziskovalcev, strateška partnerstva z uglednimi tujimi univerzami, vzpostavitev svetovne mreže, uspešno vključitev univerze v program pametne specializacije in drugo.

"To smo dosegli kljub zmanjšanju javnega financiranja v prvih dveh letih, ki se še vedno ni vrnilo na raven iz leta 2011. To so dogodki, na katere smo lahko ponosni," je poudaril in hkrati kritično ugotovil, da je za ustvarjalnost, ki je temeljna zaveza visokošolskih učiteljev in raziskovalcev ter študentov, birokratsko urejanje dela na univerzah uničujoče in ga je treba omejiti na minimum.

"Skrajni čas je, da se začne v državi resno uresničevati 58. in 59. člen ustave, ki govorita o avtonomiji univerz in akademski svobodi. Le tako bodo lahko Univerza v Ljubljani in druge univerze enakopravno tekmovale z odličnimi univerzami po svetu," je sklenil Svetlik.

Sicer pa so se danes na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport odzvali na Svetlikovo izjavo v četrtkovem prispevku, objavljenem na STA, "da so na univerzi morali v zadnjih letih predvsem izvajati povečan obseg programov z manj sredstvi, v notranje razmere univerze pa so se vse bolj vmešavali državni uradniki."

V odzivu so našteli, kaj vse se je naredilo v mandatu te vlade. Z novelo zakona o visokem šolstvu so uvedli pomembne spremembe v sistem visokega šolstva, povečali fleksibilnost študijskih programov in avtonomijo visokošolskih institucij, uvedli pregleden in na rezultatih temelječ način financiranja študijske dejavnosti, zagotovili stabilnost in predvidljivo rast financiranja visokega šolstva in nadaljnjega razvoja kakovosti, so navedli.

Rezultati so po pisanju ministrstva vidni že v tem letu. Na podlagi zakonske določbe znaša rast sredstev za študijsko dejavnost v tem letu 6,2 milijona evrov, predvidena rast v letu 2018 pa je preko devet milijonov evrov. "S tem smo glede financiranja že v letu 2017 dosegli referenčno leto 2011, v nadaljnjih letih pa bo rast postopno vodila do ciljnega obsega 1 odstotek BDP," so pojasnili.

Na ministrstvu ne razumejo rektorjeve navedbe o vmešavanju državnih uradnikov v notranje razmere univerze. "Ministrstvo ni z ničemer posegalo v avtonomijo univerze. Celo nasprotno. Z novelo zakona o visokem šolstvu smo jo še okrepili," so še zapisali na ministrstvu.