V Ljubljani predstavili dosežke s področja humanistike

Ljubljana, 4. oktobra - V Ljubljani so danes v okviru projekta Odlični v znanosti predstavili znanstvene dosežke s področja humanistike. Na dogodku so predstavili raziskave s področja antropologije, literarnih ved, zgodovine, etnologije in filozofije. Cikel Odlični v znanosti šesto leto zapored pripravlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.

Ljubljana, Slovenski etnografski muzej.
Predstavitev dosežkov s področja družboslovja in humanistike, ki jo prirejajo v okviru projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Odlični v znanosti.
Foto: Tamino Petelinšek/STA



Uvodni nagovor je imel direktor ARRS Jozsef Györkös, ki je poudaril, da ima znanost v družbi pomemben ugled, kljub temu pa je potrebno na tem področju še veliko storiti. Pozdravil je tudi ugodne napovedi za prihodnje leto, da naj bi se proračun za znanost povečal za 18 milijonov evrov, kar je po besedah Györkösa pomembna pridobitev.

Predsednica znanstvenoraziskovalnega sveta za humanistične vede Barbara Murovec iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v nadaljevanju poudarila pomen humanistike za znanost, ki pa ga mnogi pogosto ne prepoznajo. Gre namreč za specifično vedo, kjer kvantitativna merila pogosto niso ustrezna za ocenjevanje kakovosti humanističnih del. Ena od negativnih posledic pa je, "da je vsaj del slovenske humanistike v tej tekmi za točke zašel na napačno pot", je bila kritična Morovčeva. Kar pa ne velja za današnje dosežke, je dodala.

Uvodoma je Nataša Gregorič Bon spregovorila o zborniku uveljavljenih avtorjev in avtoric, ki predstavlja svež pristop pri obravnavi krajev v antropologiji, družbeni geografiji, migracijskih in prostorskih raziskavah ter raziskavah meja. Poglavja osvetljujejo tri pomembne teme: vračanje, pomen pripadnosti in odnosnosti, je pojasnila Gregorič Bonova. Delo po njenih besedah poskuša razgrniti različne načine fizičnega gibanja ljudi ter povedati, kaj to pomeni za kraje in lokacije same. Kraji namreč pogosto uprostorjajo samo gibanje.

Matija Ogrin je predstavil Kapelski pasjon, ki je eno večjih odkritij in dosežkov v raziskavah starejšega slovenskega slovstva, saj rokopis, ki je bil zapisan ob koncu 18. stoletja v Železni Kapli, prinaša starejša, doslej povsem neznana slovenska dramska besedila iz 17. stoletja. Rokopis so raziskovalci in raziskovalke analizirali in odkrili mesta, kjer so bile lege pol preurejene, dodane ali odrezane. Dokazali so, da je bila igra uprizorjena še leta 1800 in da je tik pred tem pisanje tega rokopisa potekalo kot redakcija, pri kateri je imel kapelski pisec pred seboj najmanj dve verziji starejše baročne pasijonske igre.

Znanstveno monografijo, ki je leta 2016 izšla pri Böhlau Verlag, eni najuglednejših znanstvenih založb nemškega govornega prostora, je predstavil eden od avtorjev dela Sašo Jerše. Knjiga je posvečena analizi poslanstev notranjeavstrijskih dežel Štajerske, Koroške in Kranjske na državnih zborih Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti v 16. stoletju in s tem analizi "zunanje" politike dežel t. i. Notranje Avstrije.

Marija Klobčar je predstavila monografijo Na poti v Kamnik, etnološko-folkloristično študijo, ki prikazuje življenje in ljudsko ustvarjalnost širšega kamniškega območja od konca osemnajstega stoletja do danes. Središčno raziskovalno os predstavlja razmerje med mestom in podeželjem. Monografija namreč prikazuje, kako se je spreminjalo podeželje v stiku z mestom in kako se je spreminjalo mesto, ko so meščani za izražanje nacionalne samobitnosti potrebovali ljudsko kulturo podeželja.

Med pomembne dosežke s področja humanistike se je uvrstilo tudi delo The untruth of reality Jurija Simonitija, ki pa se današnje predstavitve ni mogel udeležiti. Kot piše na spletni strani ARRS, se delo zoperstavlja običajni in prevladujoči filozofski diagnozi, po kateri celotna kontinentalna filozofija s Kantom in po njem postane sinonimna z anti-realizmom. Na ta način neposredno polemizira z enim od najbolj propulzivnih in aktualnih filozofskih gibanj današnjega časa, spekulativnim realizmom.

Skupno se bo sicer v okviru letošnjega projekta Odlični v znanosti zvrstilo šest dogodkov, ki so namenjeni predstavitvi znanstvenih dosežkov strokovni in splošni javnosti.

Prvi dogodek je v petek potekal v Mariboru, kjer so predstavili dosežke s področja biotehniških ved, v ponedeljek pa so v Ljubljani predstavili dosežke s področja medicine. Že danes bo v Ljubljani potekala tudi predstavitvam dosežkov s področja družboslovja.

V Ljubljani pa bodo 10. oktobra v ospredju dosežki s področja tehnike. Dosežke s področja naravoslovja bodo predstavili na dveh dogodkih. Prvi bo 16. oktobra v Ljubljani, drugi pa 18. oktobra v Novem mestu.

Odlični v znanosti je projekt, ki ga agencija izvaja v okviru promocije znanosti. Gre za izbor najvidnejših dosežkov preteklega leta, ki so vsako leto javno predstavljeni v obliki kratkih poljudnih predavanj. Na ta način agencija omogoča vpogled v delovanje in rezultate znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji.