S projektom GoJelly do večje porabe prenamnoženih meduz
Ljubljana, 7. oktobra - Zaradi podnebnih sprememb je v oceanih manj rib, s prelovom pa se zmanjšuje število morskih organizmov, ki z meduzami tekmujejo za hrano, zato je število meduz v morju v porastu. V mednarodnem projektu GoJelly znanstveniki raziskujejo uporabo meduzne biomase za proizvodnjo novih produktov, med drugim za mikroplastiko, gnojila in ribjo hrano.
Koordinator projekta je nemški center za raziskave oceanov Geomar Helmholtz, projekt v višini šestih milijonov evrov financira EU kot del okvirnega programa Obzorje 2020. V projektu sodeluje konzorcij, sestavljen iz 15 znanstvenih inštitucij iz osmih držav, na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani projekt vodjo sodelavke na enoti Morske biološke postaje Piran, in sicer Ana Rotter, Katja Klun in Tinkara Tinta.
O meduzah pogosto spregovorimo zgolj v kontekstu nadležnosti in ogrožanja dobrega stanja in zdravja človeka. S projektom GoJelly, ki se bo uradno začel s 1. januarjem prihodnje leto, želijo to tezo spremeniti, so sporočili z nacionalnega inštituta za biologijo.
Čeprav se ti sluzasti organizmi nekaterim posameznikom morda zdijo zanimivi, so nekatere vrste strupene, določene tropske vrste pa spadajo celo med najbolj toksične organizme na svetu. Poleg tega je število meduz v porastu, na kar vplivajo višanje temperature morja, zakisanje oceanov in prelov rib. Cvetenja meduz so vedno pogostejša in so v preteklosti že uničila ribogojnice v evropskih obalnih morjih in blokirala hladilne sisteme elektrarn.
V sklopu projekta GoJelly želijo to prepoznano grožnjo smiselno uporabiti za izdelavo novih izdelkov. "V Evropi predstavlja rebrača, ki je invazivna vrsta, kar en milijon ton biomase. Čeprav meduze in težave, ki jih povzročajo, ostajajo neopažene, moramo poiskati rešitve," ob tem poudarja idejna vodja in koordinatorica projekta GoJelly Jamileh Javidpour iz centra Geomar.
V prvi fazi projekta bodo preučili življenjski cikel različnih meduznih vrst. Ker ga ne poznamo dovolj podrobno, je skoraj nemogoče predvideti, kdaj in kje bo prišlo do pojava večjega cvetenja meduz. Zato želijo ujeti večje roje meduz, preden dosežejo obalo.
Istočasno bodo poskusili uporabiti ulovljeno meduzno biomaso. Ena od idej je na primer uporaba le-te proti drugim onesnažilom človeškega izvora. Študije so pokazale, da lahko meduzni mukus nase veže mikroplastiko. Zato bodo izdelali prototipe biofiltrov, narejenih iz meduz, ki bi se jih lahko uporabilo v čistilnih napravah ali v tovarnah, kjer proizvajajo mikroplastiko.
Meduzno biomaso lahko uporabimo tudi kot gnojilo v kmetijstvu ali kot hrano v akvakulturi. Ribe v ribogojnicah trenutno hranijo z ujetimi divjimi ribami, kar ne pripomore k zmanjšanju prelova rib, ampak ga samo poveča. Trajnostna rešitev bi bila uporaba meduzne biomase za prehrano rib, kar bi hkrati pripomoglo k zaščiti ribjih zalog.
Raziskovalci razmišljajo tudi o proizvodnji hrane za prehrano ljudi. "V nekaterih kulturah uporabljajo meduze na jedilniku. Javnost bomo lahko prepričali, če končni izdelek ne bo več sluzast," je poudarila Javidpourjeva. Meduze vsebujejo tudi kolagen, ki je sicer zelo iskana sestavina v kozmetični industriji.
V sklopu projekta bodo slovenske znanstvenice in sodelavci z Morske biološke postaje Piran preučevali možnosti izdelave biofiltra za mikroplastiko na osnovi meduznega mukusa in uporabo meduzne biomase za gnojenje ter bodo odgovorni za obveščanje o projektnih aktivnostih.