V okviru projekta Odlični v znanosti predstavili prvi sklop dosežkov s področja naravoslovja
Ljubljana, 17. oktobra - V okviru projekta Odlični v znanosti 2017 se je sinoči odvil predzadnji dogodek letošnjega projekta, na katerem so predstavili prvi sklop dosežkov s področja naravoslovnih ved. Drugi sklop dosežkov s področja naravoslovja bodo predstavili na sklepnem dogodku letošnjega projekta, ki bo v sredo na Gimnaziji Novo mesto.
Udeležence ponedeljkovega dogodka v Kavarni Union, ki je hkrati potekal v okviru projekta Znanost na cesti, je uvodoma pozdravil direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) Jozsef Györkös. V nadaljevanju pa so se zvrstile predstavitve dosežkov s področja farmacije, kemije, fizike, biokemije in molekularne biologije ter biologije.
Znanstvenik Uroš Urleb je predstavil dosežek raziskovalcev, ki so s pomočjo posebne metode primerjali strukturi dveh biološko podobnih molekul z referenčnima originatorskima molekulama in dokazali, da sta si podobni. Podobnost molekul, ki so jih razvili v podjetju Lek, so pokazali z metodo jedrske magnetne resonance, ki jo uporabljajo za določitev strukture proteinov na molekularnem nivoju. Njen princip delovanja je enak magnetni resonanci, ki se uporablja za diagnostične namene v medicini. Dokaz podobnosti je omogočil registracijo in trženje biološko podobnih zdravil.
Novo metodo za pripravo fluoriranih kiralnih alkoholov je predstavila znanstvenica Barbara Mohar. Kot je pojasnila, lahko vpeljava fluorovih atomov v organske molekule ugodno vpliva na njihovo biološko delovanje zaradi spremembe fizikalno-kemijskih in presnovnih lastnosti. Zlasti kiralni fluorirani alkoholi pridobivajo na pomembnosti denimo pri razvoju zdravil proti aidsu in depresiji, pa tudi kot napredni materiali za optoelektroniko ali kot kiralni reagenti. V svojem delu so raziskovalke in raziskovalci predstavili učinkovito in praktično pripravo doslej nedostopnih diolov s tremi kiralnimi centri.
Fizik Nejc Košnik je predstavil dosežek s področja fizike leptokvarkov. Ti so hipotetični delci s spinom 0 ali 1, ki za razliko od poznanih bozonov Standardnega modela lahko spreminjajo kvarke v leptone in obratno. Njihovo prisotnost napovedujejo teorije velikega poenotenja, kjer je ločnica med kvarki in leptoni zabrisana. V preglednem članku so avtorji predstavili in povzeli povezavo med teoretičnimi modeli leptokvarkov in njihovimi merljivimi signali v trkalnikih delcev, ki tako pripomore k bolje usmerjenim nadaljnjim iskanjem leptokvarkov. Njihova najdba bi imela daljnosežne posledice za fiziko onkraj Standardnega modela.
Raziskovalec in direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh je predstavil dosežek, v okviru katerega so znanstveniki in znanstvenice z opisom zgradbe lizeninina - toksina deževnika, ki je namenjen borbi proti parazitskih mehanizmom - in razumevanjem nastanka nanopore na površini membran celic, razložili delovanje nekaterih drugih bakterijskih toksinov. Odkritje bo omogočilo načrtovanje strategij za preprečevanje bakterijskih okužb pri ljudeh in živalih in uporabo pore toksina deževnika kot molekulsko orodje v raziskavah in v nanotehnoloških aplikacijah v sodobnih senzorskih napravah.
Raziskovalec Danijel Ivajnšič pa je spregovoril o prostorskih študijah vplivov na okolje. Te študije imajo po njegovih besedah aplikativno vrednost za vse deležnike, ki neposredno ali posredno upravljajo z njim. Raziskovalci so oblikovali objektivne smernice za ohranjanje zavarovanih habitatov in na njih vezanih organizmov v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Njihova metodologija je prenosljiva na preostala mokrišča v zmernih geografskih širinah, ki so izpostavljena procesu dvigovanja morske gladine in posledični izgubi biodiverzitete.
Skupno bo v okviru letošnjega projekta zvrstilo šest dogodkov. Doslej so že predstavili dosežke s področja biotehniških ved, medicine, humanistike in družboslovja, tehnike ter prvi del dosežkov s področja naravoslovja.
Odlični v znanosti je vsakoletni projekt ARRS, ki ga agencija izvaja v okviru promocije znanosti. Gre za izbor najvidnejših dosežkov preteklega leta, ki so vsako leto javno predstavljeni v obliki kratkih poljudnih predavanj. Na ta način agencija omogoča vpogled v delovanje in rezultate znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji.