Humanistika in družboslovje

Dnevi komuniciranja znanosti z velikim odzivom raziskovalne in medijske skupnosti

Ljubljana, 29. novembra - Prvi Dnevi komuniciranja znanosti, ki so se danes sklenili z delavnico na temo medijskih veščin, so pritegnili več kot 200 udeležencev. Organizirala jih je Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) v sodelovanju z ameriškim veleposlaništvom v Sloveniji, v naslednjem letu načrtujejo novo izvedbo dogodka.

Ljubljana, Poligon.
Z delavnico z novinarjem in voditeljem oddaje Odmevi na RTV Slovenija Igorjem E. Bergantom so se sklenili Dnevi komuniciranja znanosti, ki jih je pripravila Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS v sodelovanju z Veleposlaništvom ZDA.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Poligon.
V okviru Dnevov komuniciranja znanosti delavnica za urednike in novinarje z direktorico programa znanstvenega novinarstva na MIT Deborah Blum.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Poligon.
V okviru Dnevov komuniciranja znanosti delavnica za urednike in novinarje z direktorico programa znanstvenega novinarstva na MIT Deborah Blum.
Direktor ARRS Jozsef Györkös.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Poligon.
V okviru Dnevov komuniciranja znanosti delavnica za urednike in novinarje z direktorico programa znanstvenega novinarstva na MIT Deborah Blum.
Foto: Anže Malovrh/STA



Po besedah osrednje gostje tridnevnega dogajanja Deborah Blum živimo v svetu, ki ga spreminjata znanost in tehnologija. Tega sveta pa nam nihče ne zmore razložiti bolje kot novinarji v znanosti, je dejala.

Po mnenju Pulitzerjeve nagrajenke in direktorice programa znanstvenega novinarstva na sloviti ameriški univerzi Massachusetts Institute of Technology (MIT) znanost navdaja vsa področja življenja in življenje naredi bolj zanimivo. Znanost je po njenem mnenju del vsake zgodbe in teme, zato je pomembno, da znanost razumemo.

Dejala je, da so novinarji na področju znanosti danes eni najpomembnejših ljudi. "Živimo v svetu, ki ga spreminjata znanost in tehnologija. Potrebujemo ljudi, ki nam ga razlagajo, ki so jasni, imajo vpliv in to počnejo z nekim namenom. Tega nihče ne zmore narediti bolje kot novinarji v znanosti."

Najpomembnejša stvar za novinarja, ki piše o znanosti, je, da se tega ne boji. "Pomembno je, da uvidimo, da je tudi naše delo zahtevno in pomembno. In da zastavljamo vprašanja brez strahu. S tem bomo povezali znanost in javnost," je še dejala Blumova.

Prvih Dni komuniciranja znanosti se je skupno udeležilo preko 200 udeleženk in udeležencev. "Prav tolikšen in izjemno pozitiven odziv raziskovalne skupnosti ter urednikov in novinarjev nam sporoča, da je krepitev veščin komuniciranja znanosti, ki jih omogočamo s predavanji svetovno uveljavljenih in domačih strokovnjakov in strokovnjakinj, prava pot," je dejal direktor ARRS Jozsef Györkös.

Ameriško veleposlaništvo pri organizaciji tovrstnega dogodka sodeluje drugo leto. Po besedah odpravnika poslov ameriškega veleposlaništva v Sloveniji Gautama Rane na veleposlaništvu menijo, da je izjemno pomembno sodelovati s Slovenijo, spodbujati poučevanje znanosti v tej državi in podpirati programe, kot so Dnevi komuniciranja znanosti. "Prihodnost je v znanosti, v tehnologiji. In z veseljem podpiramo slovenska prizadevanja na tem področju," je dejal Rana.

Tridnevno dogajanje se je začelo z uvodnim pogovorom z osrednjo gostjo na temo komuniciranja in vloge znanosti v družbi. Blumova je v torek dopoldne vodila delavnico za urednike in novinarje na temo medijskega pokrivanja znanosti, popoldne pa je sledila delavnica za raziskovalke in raziskovalce na temo komuniciranje znanosti in rezultatov raziskav.

Dnevi komuniciranja znanosti so se zaključili z današnjo delavnico z novinarjem in voditeljem oddaje Odmevi na Radioteleviziji Slovenija Igorjem E. Bergantom na temo medijskih veščin za raziskovalce in raziskovalke.

Novinarka in urednica oddaj Ugriznimo znanost na RTV Slovenija Renata Dacinger se je delavnic ARRS udeležila že tretjič. Menila je, da so te predvsem priložnost za druženje z novinarji, ki se pri svojem delu srečujejo s podobnimi težavami, za izmenjavo mnenj, rešitev ter idej za uspešnejše in boljše delo v prihodnosti.

Po mnenju profesorja in predsednika raziskovalnega sveta ARRS Marka Topiča dogodek sporoča, da naloga raziskovalcev ni zgolj ta, da delujejo v raziskovalnih laboratorijih in pišejo laboratorijske dnevnike. "Naloga in poslanstvo je, da informacije, ki jih pridobivajo z znanstvenimi metodami, objavljajo na vseh ravneh, jih predstavljajo širši javnosti in popularizirajo znanost med mladimi."

Dnevi komuniciranja znanosti izhajajo iz projekta Komuniciranje znanosti, v okviru katerega ARRS od leta 2014 prireja srečanja s priznanimi novinarji in strokovnjaki s področja komuniciranja znanosti.

Z organizacijo Dnevov komuniciranja znanosti želijo na ARRS krepiti kakovostno in kredibilno poročanje o znanstvenih temah ter zmogljivosti urednikov, novinarjev in predstavnikov odnosov z javnostmi na področju poročanja o znanosti. Hkrati pa je namen dogodkov tudi približati znanost splošni javnosti, so povedali na ARRS.

Kot so še napovedali na ARRS, bodo Dnevi komuniciranja znanosti potekali tudi prihodnje leto ob okvirno enakem času, z vnovičnim eminentnim osrednjim gostom ali gostjo ter več spremljajočimi aktivnostmi.