Muzej novejše zgodovine Slovenije ob 70-letnici z razstavo (r)Evolucija muzeja

Štiri obdobja muzeja

Muzej novejše zgodovine Slovenije izhaja iz leta 1948 ustanovljenega Muzeja narodne osvoboditve. Leta 1951 se je preselil v Cekinov grad, kjer je bila leta 1955 odprta prva stalna razstava o narodnoosvobodilni vojni v Sloveniji. Kot so v muzeju zapisali za STA, je bila v obdobju Muzeja narodne osvoboditve zbiralna politika usmerjena predvsem na obdobje druge svetovne vojne.

Leta 1960 so jo razširili na gradivo za obdobje pred letom 1941 in po letu 1945, s čimer je muzej pridobil prve kustose za povojno socialistično graditev in predvojno delavsko gibanje. Že v 50. letih minulega stoletja pa sta začela delovati tudi fototeka s fotolaboratorijem in konservatorsko-restavratorska služba za papir in kovine.

Leta 1962 se je muzej preoblikoval v Muzej ljudske revolucije. Razstave so tematsko in časovno razširili na obdobje predvojnega delavskega gibanja, predstavitev zgodovine institucije in drugo. Šele v 80. letih minulega stoletja pa je muzej dokončno presegel usmerjenost v zbiranje, preučevanje in razstavljanje gradiva, vezanega le na drugo svetovno vojno, delavsko gibanje in socialistično izgradnjo.

Leta 1994 je nastal Muzej novejše zgodovine, področje delovanja muzeja pa se je razširilo na praktično celotno 20. stoletje. Junija 1996 je bila odprta nova stalna razstava Slovenci v 20. stoletju, ki je na takrat sodoben način predstavila politične, gospodarske, vojaške, kulturne in druge dogodke ter vključevala življenje ljudi na slovenskem ozemlju od prve svetovne vojne do 1996.

Današnje ime je muzej dobil leta 2001. Danes se v muzeju posvečajo 20. stoletju in prikazovanju zgodovinskega obdobja od leta 1914 do danes. Stalno razstavo Slovenci v 20. stoletju postopoma posodabljajo v skladu s sodobnimi muzeološkimi trendi, pri postavljanju občasnih razstav pa sledijo spremembi fokusa na ljudi in osebne zgodbe ter predmete. K muzeju sodita tudi dislocirana enota Brestanica na gradu Rajhenburg in Odprti državnimi depoji v Pivki.

Razstava (r)Evolucija muzeja bo združila najimenitnejše muzejske predmete, ki poosebljajo nacionalno zgodovino 20. stoletja, obogatena bo s fotografskim gradivom. Z njo se, kot so zapisali, muzej pridružuje Evropskemu letu kulturne dediščine. Razstava bo na ogled od 16. junija do aprila 2019.

Gostujoča mednarodna projekta

Mednarodna občasna razstava Biti begunec: evropska zgodba, ki bo na ogled od 8. februarja do 25. marca, želi preko izbranih predmetov in zgodb, ki jih predmeti pripovedujejo, graditi kolektivno naracijo zavedanja, da je begunstvo v evropskih družbah prisotno že stoletja. Begunstvo kot izkušnja in kot pripoved sega globoko v družinske zgodovine in je prisotno v lokalnih naracijah skupnosti, vendar je do zdaj težko našlo svojo pot v kraje uradnega kulturnega spomina. V tej obliki pa nagovarja k pomisleku o medijskih podobah begunstva danes, so zapisali v muzeju.

Evropsko financiran projekt koordinira Inštitut za kulturologijo in zgodovino gledališča Avstrijske akademije znanosti na Dunaju.

Muzej novejše zgodovine Slovenije je vključen tudi v mednarodni projekt V iskanju svobode: 1968-2018, ki ga koordinira založba Beletrina. Izhodišče projekta je razumevanje leta 1968 nekoč in danes. Študentski protesti leta 1968 so presenetili predvsem tiste, ki so preživeli pomanjkanje in nevarnosti med vojno. Slednji tudi niso razumeli potreb novih generacij in njihov teženj po drugačnem svetu.

Danes, v času številnih naraščajočih socialnih krivic, se zdi, da se nas vprašanja, ki so si jih zastavljali leta 1968, še vedno tičejo in postajajo ponovno aktualna. Mednarodna potujoča razstava V iskanju svobode bo na ogled od 16. junija do 16. avgusta.

20. stoletje skozi prizmo pomembnih dogodkov iz bogate fotografske zapuščine

Muzej novejše zgodovine Slovenije tudi vsako leto predstavlja fotografske bisere iz svoje več kot dva milijona enot obsegajoče fototečne zbirke negativov in fotografij. Letos bodo pripravili fotografsko razstavo ob 30-letnici dogodkov, znanih kot proces proti četverici (JBTZ), ki so spodbudili množičen odziv slovenske civilne družbe. Odprli jo bodo maja.

Avgusta bodo odprli razstavo Leto preloma. Leto 1948. Pripravljajo jo ob 70-letnici sprejetja resolucije o izločitvi Komunistične partije Jugoslavije iz Informbiroja leta 1948, ki so ji sledile vrtoglave spremembe, ki so Jugoslavijo postavile na novo pot.

Ne bodo pa izpustili niti lahkotnejših tem, ki so jih fotografi v 20. stoletju lovili v svoj objektiv. Razstava Lesket filmskih podob, ki jo bodo aprila odprli na Ljubljanskem gradu, bo oživila ustvarjanje scenskega fotografa Boža Štajerja (1910-1967), z razstavo Zimske radosti pa bodo obiskovalci ob koncu leta vstopili v čas decembrskega prazničnega vzdušja.