Možgani se pri zamišljanju prihodnosti zanašajo tudi na znanstveno fantastiko

Hawlina je predstavila nevronske, psihološke in socialne mehanizme predstavljanja prihodnosti in možgane obravnavala kot prospektivni organ, ki iz spominov na preteklost ustvarja nove vizije.

Kot je dejala, imamo ljudje izjemno sposobnost, da lahko vsaj v svojih mislih potujemo v času, v alternativne svetove, ki morda nikoli ne bodo obstajali. V tem smislu so možgani podobni konceptu časovnega stroja.

Predstavljanje prihodnosti kot pomembna funkcija človekove zavesti po njenih besedah predstavlja izjemen korak naprej v razvoju človeka. "Večina organizmov se namreč na dražljaj le odzove, človek pa se lahko z mislimi umakne iz sedanjosti, se umakne diktaturi dražljajev in razmisli o možnih situacijah ter reagira z zamikom."

Možgani lahko poleg svojih ciljev in želja reprezentirajo tudi cilje in želje drugih ljudi. Ker smo si sposobni predstavljati skupne cilje v prihodnosti, lahko človeška vrsta gradi res izjemne stvari, je dejala.

Po mnenju raziskovalke je človekova sposobnost zamišljanja prihodnosti povezana z znanstveno fantastiko. "Znanstvena fantastika ustvari idejo ter v prihodnost postavi nek cilj, h kateremu nato znanost stremi. Literature, ki je navdihnila izume, je ogromno, kar je odprlo pot razvoju."

Na to nakazujejo številni koncepti in tehnologije, ki so postali nepogrešljivi elementi naših življenj, korenine pa imajo prav v znanstveni fantastiki. Koncept robota denimo izhaja iz drame češkega pisatelja Karla Čapka, ki si je zamislil idejo robota, avtomatiziranega delavca, podmornice je navdahnil Jules Verne, kreditne kartice Edward Bellamy, rakete pa Herbert George Wells itd.

Slednje je Hawlina povezala s teorijo Oscarja Wildea, ki pravi, da umetnost ne le posnema življenje, temveč v veliki meri narekuje pot, v katero lahko realnost gre. "Naši možgani torej pri zamišljanju prihodnosti ne uporabljalo le izkušenj iz lastnega življenja, temveč se zanašamo na vire iz kulture, ki jih vgradimo v lastne ideje."

To se po mnenju raziskovalke pokaže tudi, ko ljudi vprašamo, kako si zamišljajo prihodnost. Njihove ideje bodo izhajale iz znanstvenofantastičnih del. Kot pravi, lahko tezo ruskega psihologa Leva Vigotskega, "da je bogastvo domišljije odvisno od bogastva osebnih izkušenj, preoblikujemo, da je bogastvo domišljije odvisno tudi od kulturnih virov, ki so na razpolago".

Prednost kulturnih virov, kot so knjige, je tudi v tem, da jih je zelo enostavno deliti - "milijone ljudi lahko dobi enake ideje, kar ponuja možnost kolektivnih predstav tega, kar bi se lahko zgodilo".

Po njenem mnenju zato potrebujemo več dobre znanstvene fantastike. Da se bomo soočili s problemi 21. stoletja, bomo namreč po njeni oceni potrebovali veliko dobre in žive domišljije ter predstav o prihodnosti.

"Da bi se spopadli z izzivi, ki jih denimo prinašajo robotizacija ali globalno segrevanje, potrebujemo močne vizije prihodnosti, morda celo malo utopizma. Kot človeška vrsta imamo skoraj edinstveno zmožnost ustvarjanja prihodnosti, zato imamo skoraj etično dolžnost ustvarjanja boljše prihodnosti," je zaključila.