Portal Fran po neuspeli prijavi na razpisu ministrstva podprla banka
Ljubljana, 14. aprila - Slovarski portal Fran, ki so ga razvili na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC Sazu z namenom prostega dostopa do jezikovnih priročnikov, na njem pa beležijo veliko število internetnih obiskovalcev, je po zavrnjeni vlogi za sofinanciranje ministrstva za kulturo naletel na posluh ene od bank. Namenila mu je 35.000 evrov sredstev.
Toliko sredstev je Abanka portalu namenila s sponzorsko pogodbo. Kot je za STA pojasnil direktor ZRC Sazu Oto Luthar, je do tega prišlo po dolgotrajnem obojestranskem iskanju načina za sodelovanje. K temu so jih spodbudili tudi komentarji, ki so se pojavili v medijih, še zlasti po zavrnitvi vloge na razpisu ministrstva za (so)financiranje projektov, namenjenih promociji in uveljavljanju slovenskega jezika na področju jezikovnih virov, tehnologij in digitalizacije v letih 2018 in 2019.
Sponzor je večino od skupno 50.000 evrov, torej 35.000 evrov, namenil Franu, 5000 evrov so namenili podpori terenskega dela arheologa Ivana Šprajca, 10.000 evrov pa lahko ZRC nameni drugim, podfinanciranim projektom, je še povedal Luthar.
Po besedah predstojnika inštituta Marka Snoja je omenjeni razpis edini, na katerem se Fran lahko poteguje za sredstva. "Ministrstvo za kulturo objavlja razpise samo v smislu promocije določenih jezikovnih virov, med drugim tudi portalov, torej samo za promoviranje tega, kar že obstaja, ne pa za razvoj. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in sploh vsi drugi financerji pa ne objavljajo razpisov za portale oziroma ničesar, kar bi bilo podobno temu, da bi se lahko prijavili."
Fran, na katerem so na voljo temeljni slovenski jezikovni priročniki, kot sta Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in Slovenski pravopis, tako po Snojevih navedbah sploh ne more priti do sredstev za to, da bi ga lahko razvijali in vzdrževali. "Ta sponzorska sredstva so nam prišla kot z neba, da ga bomo lahko vsaj letos nekako nadgradili," je povedal za STA.
Ob tem je pojasnil, da je portal, ki so ga zagnali leta 2014, nastal s pomočjo zunanjih sodelavcev, računalničarjev in oblikovalcev, ki so jih doslej plačevali iz infrastrukturnih sredstev in tržnih projektov, kot je druga izdaja SSKJ, ki so jo prodali Cankarjevi založbi, ta pa jo prodaja v knjižni obliki in inštitutu od tega namenja odstotke. Nadalje je nastal s prostovoljnim neplačanim delom sodelavcev inštituta, ki so poskrbeli za baze. Vsebinski del Frana oziroma 32 slovarjev, ki jih nudi v uporabo, pa so osnovna dejavnost inštituta, ki jo financira agencija za raziskovalno dejavnost, pri čemer si pomagajo še z drugimi manjšimi projekti.
"Težava je v tem, da so ta sredstva iz leta v leto nižja, da se ne financira temeljnih vsebin, ki so potem podlaga za Frana," je poudaril Snoj. Omenjenih 35.000 evrov po njegovih trditvah pomeni desetino vsote, ki jih inštitutu letos primanjkuje za financiranje osnovne dejavnosti, da bi slovarji lahko tekli dalje in bili jeseni spet na Franu. Za polnjenje vsebin po Snojevih besedah potrebujejo kritično maso raziskovalcev, leksikografov, saj gre tri četrtine dejavnosti inštituta in s tem tudi tri četrtine proračuna, ki jim ga država v veliki meri pokriva, v smer, da se vsebine objavljajo na portalu.
"Ampak za letos zmanjka 350.000 evrov. In če se država ne bo odločila tega dofinancirati, potem se bo zgodilo, da bodo raziskovalci, ki jih je sama financirala, da so se usposobili za delo, na cesti," je še poudaril Snoj.
Podporo portalu, ki je septembra lani zabeležil 20-milijonti obisk, je izrazila komisija za slovenski jezik v javnosti pri Sazuju. V izjavi je poudarila zaskrbljenost, da "ignoranca in aroganca vlade utegneta povzročiti odpuščanja". Izrazila je tudi pričakovanje nad uresničitvijo obljube ministrice Maje Makovec Brenčič, da bodo zagotovljena ustrezna sredstva, ter zahtevo, da vlada "popravi to povsem nepotrebno napako in nemudoma omogoči ustrezno financiranje".