Predstavniki politike na javni tribuni neenotno o načinih zagotavljanja sredstev za znanost
Ljubljana, 17. maja - Predstavniki strank, ki v zadnjem sklicu DZ grejejo poslanske klopi, so se na javni tribuni Shoda za znanost strinjali, da si znanost v Sloveniji kot gonilo razvoja zasluži posebno pozornost. Niso pa si enotni, kako doseči stabilno in razvojno usmerjeno financiranje področja, za katerega raziskovalci opozarjajo, da ostaja podhranjeno.
Sašo Slaček Brlek iz Levice in Jernej Pikalo iz vrst SD menita, da slovenska politika ni dovolj razvojno naravnana in tudi zato v znanost ne vlaga dovolj. Bolj stabilno in predvidljivo financiranje znanosti bi po mnenju Slaček Brleka lahko zagotovili z drugačno prerazporeditvijo sredstev, na primer z obrambnega na znanstvenoraziskovalno področje.
Po drugi strani pa sta Milan Zver (SDS) in Marija Rogar (NSi) prepričana, da bi za dodatna sredstva v znanosti morali spodbujati in motivirati realni sektor. "Dvig sredstev iz državnega proračuna mora biti postopen, to velja za vse sektorje," je ob tem dejal Zver. Rogarjeva pa je opozorila na dobro izobražen mlad kader, ki odhaja v tujino. Da bega možganov ne bomo mogli preprečiti, lahko ga pa omejimo, meni Andrej Šušmelj, ki kandidira na listi Stranke Alenke Bratušek.
Treba je urediti infrastrukturo za raziskovanje, ki mora biti širše dostopna, meni Aleksandra Pivec iz vrst DeSUS. "Prav tako nimamo učinkovitih mehanizmov za prenos znanja v gospodarstvo in lokalno okolje," je še dajala.
Podpredsednik SMC Milan Brglez je ob tem opozoril, da celotne znanosti ne moremo reducirati na trg. Izpostavil je še problem prekarnosti, ki je pereč problem tudi v znanstvenih krogih. Po njegovem mnenju se del izzivov, ki jih prinašajo nestabilne oblike zaposlitve, z dobrimi odnosi da deloma reševati tudi znotraj kolektiva.
Shod za znanost je neformalno združenje raziskovalcev v Sloveniji. Z dvema shodoma so javnost in politiko opozorili na težave v raziskovalnem delu, predvsem na neurejeno financiranje.