Na področju komuniciranja znanosti v Sloveniji še vedno potrebne spremembe

Po Dolenčevem mnenju je komuniciranje znanosti v demokratičnih družbah pomembno, saj imajo državljani veliko moč, zato morajo biti informirani.

Opaža, da je v zadnjih letih v Sloveniji na področju komuniciranja znanosti prišlo do nekaterih sprememb na bolje. Znanstvene institucije denimo imajo svoje oddelke za odnose z javnostmi, mlajši znanstveniki pa se odzivajo na povabila novinarjev, vendar teh sprememb po Dolenčevem mnenju še vedno ni dovolj.

Eden od problemov, s katerim se pri komuniciranju znanosti splošni javnosti soočajo znanstveniki, je v tem, da tovrstno delo ni ustrezno vrednoteno oziroma točkovano, zaradi česar to delo, za razliko od člankov v znanstvenih revijah, v akademski sferi nima vrednosti.

Izpostavil je, da v tujini poznajo poklice, kot je denimo profesor za javno razumevanje znanosti, ki pa v Sloveniji ne obstajajo. To moramo po njegovem mnenju spremeniti, saj komuniciranje znanosti ne bi smelo biti zgolj v domeni novinarjev ali pa prostočasna dejavnost raziskovalcev. "Javnost potrebuje osebnosti, ki jim zaupa, ki so del znanstvene skupnosti ter ki vedo, kako komunicirati s splošno javnostjo," je poudaril Dolenc.

Po mnenju raziskovalke na Institutu Jožef Stefan ter vodje projekta Znanost na cesti Saše Novak je ena največjih ovir pri komuniciranju znanosti, strah pred banaliziranjem in pretiranim poenostavljanjem, zato je lažje, da nič ne naredijo. Prepričana je, da bo zato morali z vzpodbujanjem komuniciranja znanosti začeti že pri študentih v prvih letnikih. Na podiplomski šoli Jožefa Stefana je zato Novakova na pobudo dekana vzpostavila predmet komuniciranje znanosti.

Izkušnje iz tujine in stereotipi o znanstvenikih

Tamara Pavasović Trošt z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je predstavila svojo izkušnjo iz ZDA, kjer je bivala več kot deset let. Kot je dejala, je v ZDA komuniciranje znanstvenikov o lastnih raziskavah nekaj vsakdanjega. Že v času dodiplomskega študija študente vzpodbujajo, da na spletu delijo informacije o svojem delu, pišejo bloge, na voljo pa so jim tudi delavnice, konference in seminarji na temo komuniciranja znanosti.

V Sloveniji je po njenem mnenju še vedno prisotna ideja, da so znanstveniki del establišmenta, da imajo udobne službe ter da posedajo v pisarnah. "Gre za odpor do znanstvenikov, zato imamo večjo odgovornost, da pokažemo, da ne sedimo v pisarnah, oddaljeni od težav vsakdanjega življenja," je poudarila Pavasović Troštova.

V razpravi so se dotaknili tudi stereotipov, s katerimi se soočajo znanstveniki. Za arheologa Dimitrija Mlekuža s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so glavni problem pričakovanja, ki jih imajo ljudje do raziskovalnega polja, v katerem deluje. "Pričakujejo, da smo kot Indiana Jones, da produciramo zanimiva odkritja, vznemirljive stvari, v resnici pa večji del našega dela predstavlja počasno in blatno delo na soncu," je poudaril Mlekuž.

Še večji problem pa je po njegovem mnenju v tem, da se znanstveniki poskušajo prilagoditi tem pričakovanjem ter predstavljajo stvari, za katere menijo, da bodo javnosti zanimive, ki ustrezajo javni podobi arheologije. Pri tem izpuščajo pomembna vprašanja, kot je denimo pomen arheologije za družbo.

Vzpodbujanje zanimanja za znanost med mladimi

Komuniciranje znanosti pa je pomembno tudi zato, da mlade vzpodbudijo k zanimanju za znanost, so se strinjali udeleženci. Pri vzpodbujanju zanimanja mladih za znanost so med drugim pomembni tudi profesorji. Ti morajo po mnenju Mehmeta Alpa Ilgaza s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani narediti mladim zanimivo ter s tem usmeriti njihov interes k znanosti.

Poleg tega bi po mnenju Saše Novak v šolah morali že od samega začetka učence vzpodbujati k postavljanju vprašanj, kar v Sloveniji ni v navadi. V ZDA po besedah Pavasović Troštove že v vrtcu vzpodbujajo otroke, da postavljajo vprašanja. S tem po njenem mnenju vzpodbujajo radovednost, krepijo samozavest ter ne uničujejo njihove intelektualne radovednosti, zaradi česar se bodo mladi morda v večji meri odločili za kariero v znanosti.

Na okrogli mizi sta sodelovala tudi Craig Mayall z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki je predstavil svojo izkušnjo s programom Marie Curie Skodlowska, ter Matjaž Gregorič z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, ustvarjalec podcasta Metamorfoza, s katerim želi popularizirati predvsem bazične raziskave.

Današnja okrogla miza o komuniciranju znanosti v slovenskem raziskovalnem prostoru je bila del celodnevnega dogodka na temo proaktivne družbene vloge znanosti v Hiši EU. Dogodek je del projekta Humanistika, to si ti, enega od treh slovenskih projektov, ki sodelujejo v vseevropski akciji Evropske noči raziskovalcev.