Na SAZU simpozij o Bleiweisovem delovanju na različnih področjih
Ljubljana, 20. novembra - Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) se bo danes začel dvodnevni znanstveni simpozij z naslovom Janez Bleiweis, Novice in modernizacija slovenske družbe, na katerem bodo osvetlili pomen ene od osrednjih osebnosti 19. stoletja. Predstavljeno bo Bleiweisovo delovanje na gospodarskem, kulturnem in političnem področju.
Navdih za simpozij, ki so ga na SAZU pripravili ob 210. obletnici Bleiweisovega rojstva, so bili njegovi uredniški pripisi v Kmetijskih in rokodelskih novicah. Slovenska kulturna javnost Bleiweisa še vedno ocenjuje zgolj v odnosu do Franceta Prešerna, manj znani pa so njegovo siceršnje delovanje kot tudi zasluge, so zapisali na ZRC SAZU, ki je s SAZU in ljubljansko Filozofsko fakulteto pripravil simpozij.
Udeleženci simpozija bodo njegovo delovanje na novo osvetlili in ovrednotili z vidika sodobnega zgodovinopisja, novinarstva, medicine in veterine, teologije, jezikoslovja, literarne vede, teologije, etnologije, jezikoslovja in literarne vede.
Po uvodnih besedah predsednika SAZU Tadeja Bajda in izredne članice SAZU Marije Stanonik bo simpozij uvedel prispevek Srdana V. Bavdka, veterinarja in zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, ki bo predstavil lik Bleiweisa in njegov veterinarski poklic.
Zgodovinar Peter Vodopivec bo podal Bleiweisove poglede na družbeno in gospodarsko modernizacijo na Slovenskem, Jernej Kosi in Rok Stergar z ljubljanske Filozofske fakultete se bosta osredotočila na Bleiweisa v odnosu do sodobnika Karla Deschmanna, Igor Grdina pa bo nastopil s prispevkom Monološka in dialoška struktura med zajci in leopardi.
Bogdan Kolar s Teološke fakultete bo osvetlil Bleiweisov odnos do Cerkve, Željko Oset iz Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici bo spregovoril o ustanovitvi Slovenske matice, Zvonka Zupanič Slavec z ljubljanske Medicinske fakultete pa se je lotila zdravstveno prosvetiteljske teme v Bleiweisovih delih.
Irena Selišnik in Marta Verginella z ljubljanske Filozofske fakultete bosta vzeli pod drobnogled ustanovitev časopisa Kmetijske in rokodelske novice, kot novinarja in urednika bosta Bleiweisa predstavila tudi novinarka in urednica RTV Slovenija Ksenija Horvat in Bernard Nežmah z oddelka za sociologijo Filozofske fakultete. Nežmah bo Bleiweisa predstavil kot enega izmed treh uredniških velikanov 19. stoletja poleg Valentina Vodnika in Josipa Jurčiča.
Božidar Jezernik s Filozofske fakultete bo Bleiwesa predstavil kot očeta slovenskega naroda, Jurij Fikfak pa bo govoril o Bleiweisovi inkluzivni poziciji in strategijah, s katerimi je znal povezati sicer drugače misleče akterje. Janez Dežman (Gorenjski muzej) bo o Bleiweisu govoril kot o "odsotnem očetu" ter spregovoril o tem, kako sta slovenski kolektivni spomin in simbolna krajina skažena zaradi slovenskih nacionalnih strasti v času rojevanja nacije.
Marko Jesenšek z mariborske Filozofske fakultete bo izpostavil Bleiweisovo vlogo pri oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika, Kozma Ahačič pa bo spregovoril o razmerju Koseski - Bleiweis - Prešeren, ki je imelo vpliv na kanonizacijo Prešerna. Marijan Dović se bo oprl na dejstvo, da je v okviru slovenskega nacionalnega gibanja prevladalo navdušenje nad Prešernom, Bleiweis pa je igral vlogo zgodovinskega negativca.
Anja Mlakar iz Narodne in univerzitetne knjižnice bo osvetlila pomen Bleiweisovih Novic za ohranjanje slovenske pripovedne dediščine, simpozij pa bo sklenila Marjeta Pisk, ki pa se bo lotila odnosa urednika Bleiweisa do narodnega pesništva.