Humanistika in družboslovje

Ob 100-letnici fakultetnega izobraževanja o geografiji razstava o Triglavskem ledeniku

Ljubljana, 18. januarja - Za uvod v stoletnico fakultetnega izobraževanja o geografiji so v četrtek na oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani odprli razstavo o rednih meritvah Triglavskega ledenika, ki jih že 70 let izvaja Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Razstavo o najstarejšem stalnem slovenskem raziskovalnem projektu sta pospremili predavanji.

Ljubljana, filozofska fakulteta.
Predavanje z naslovom Ledeniki v Sloveniji in odprtje razstave z naslovom Zeleni plaz - včeraj, danes, jutri: 70 let rednih opazovanj Triglavskega ledenika.
Foto: Tamino Petelinšek/STA



Prve uradne meritve Triglavskega ledenika so bile opravljene 5. septembra 1946, to je bila tudi ena prvih nalog istega leta ustanovljenega Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Potujoča razstava Zeleni plaz - včeraj, danes, jutri na 11 panojih v petih sklopih predstavlja značilnosti oblik površja na območju ledenika, vire iz časa pred začetkom meritev, izmere ledenika, njegovo kolebanje ter vremenske in podnebne razmere. Pripravili so jo sodelavci inštituta ob pomoči kolegov z Geodetskega inštituta Slovenije, ki že dve desetletji pomagajo pri meritvah.

Premierno je bila na ogled aprila 2016 v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Od takrat potuje po Sloveniji, obiskala je predvsem kraje v Triglavskem narodnem parku, pa tudi priložnostna strokovna srečanja, zlasti geografska. Ima tudi angleško različico. Kot je za STA pojasnil eden od soavtorjev Miha Pavšek, je na njej mogoče videti, kaj raziskovalci merijo, kako merijo in s čim ter kako sta se v vseh teh letih spremenila tako sam ledenik kot njegova okolica.

Pred odprtjem je Pavšek študentom geografije ter predstavnikom geografske in geološke stroke s pomočjo fotografij, skic in topografskih kart predstavil povzetek raziskav Triglavskega ledenika, Uroš Stepišnik s fakultetnega oddelka za geografijo pa širši vidik poledenitve v Alpah in Dinarskem gorstvu. Kot je izpostavil zadnji, so podatki o poledenitvi v Sloveniji nepopolni in zastareli, zato jih na tem področju čaka še veliko dela.

Triglavski ledenik, ki izginja izpred naših oči, je po Pavškovih besedah eden redkih neposrednih kazalcev podnebnih sprememb. Na začetku meritev je njegova površina merila okrog 15 hektarov, danes je manjši od hektarja oziroma ima velikost nogometnega igrišča in nima več ledeniških značilnosti, kot so razpoke. "Ledu je še precej manj od 0,8 hektarja, ki se ga vidi," je povedal Pavšek. V primerjavi s pravimi ledeniki v soseščini je Triglavski ledenik glacieret, po dogovoru med strokovnjaki so to ledeniki, manjši od 25 hektarjev. Večji je v Sloveniji ledenik pod Skuto, ki meri dobre tri hektarje.

Najstarejši prebivalci še pomnijo, kako so ledeni oziroma snežni bloki padali čez rob Triglavske stene, danes ledenik ne bi obstajal, če ga ne bi hranili plazovi. "Padavin je sicer dovolj, a je pretoplo," je pojasnil Pavšek. Ledeniki se ne le manjšajo, predvsem se tanjšajo, kar je po njegovih besedah očiten dokaz, da smo v talilni dobi. Ker razen ledeniškega ledu v glavnem nima več večine ledeniških značilnosti, je mogoče o ledeniku govoriti le še zaradi njegove preteklosti, ko je imel vse temeljne značilnosti alpskih ledenikov.

"Podnebje se tako segreva, kot da bi se današnji ledenik vsakih 15 ali 20 let prestavil za kakšnih 100 metrov višine nižje, kar pomeni, da se taljenje poveča. Vendar pa nas je presenetil: kljub temu, da smo v začetku tisočletja predvidevali, da bo izginil, še kar vztraja," je povedal Pavšek.

Spremembe podnebja so opazne tudi že na samem območju ledenika - s kakšno rastlino ali rožico, ki jih pred desetletji še ni bilo. Dokazi za to so po njegovih besedah tudi drugje: gorske koče so zaradi pomanjkanja pitne vode občasno ali stalno zaprte, drobnice se pasejo vedno višje, tudi posamične živalske in rastlinske vrste se pomikajo v višje lege. "Možno je, da smo nekje na višku medledene dobe in da se bo počasi začelo ohlajati, vendar pa je jasno, da ljudje na planetu z omejeno rastjo ne moremo neomejeno rasti," je dodal Pavšek.