Mali ubijalec grozi velikemu leščurju
Nica, 25. januarja - Nad velikim leščurjem, morsko školjko, ki je eden izmed najznamenitejših simbolov Sredozemlja in znak zdravega morskega okolja, visi smrtna grožnja v obliki zajedavca, ki je že uničil celotne populacije. Znanstveniki se bojijo, da bo toplejše morje, ki je posledica podnebnih sprememb, še pospešilo uničenje tega sredozemskega endemita.
Pinna nobilis, druga največja školjka na svetu, je znana po tem, da kot jadro ponosno stoji pokonci, s konico zasidrano v peščene morske travnike, in to zgolj v Sredozemlju. Zajedavca, ki jo očitno uničuje, so ob obali Španije odkrili leta 2016, nevarnost, ki jo predstavlja za školjko, ki lahko živi do 45 let in zraste do 1,2 metra, pa strokovnjaki sedaj označujejo za izredno stanje.
Patogen je že skoraj popolnoma izkoreninil populacije te školjke ob obalah Španije. Tam so jo sedaj uvrstili med ogrožene vrste. Zadnje prizorišče umiranja velikega leščurja je francoska riviera, patogen pa sicer školjko napada na območju od Francije do Turčije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Razmere so izjemno zaskrbljujoče," je komentirala strokovnjakinja pri Mednarodni uniji za ohranitev narave (IUCN) pri Centru za sredozemsko sodelovanje Marina del Mar Otero. Na zemljevidu prizadetih območij, ki ga pri IUCN od izbruha krize redno popravljajo, je vse več škrlatnih pik, ki predstavljajo kraje, kjer smrtnost školjke več kot 85-odstotna. Obale južne Španije so na zemljevidu že skoraj povsem škrlatne, škrlatne točke so strnjene tudi okoli Korzike, ob Italiji, Turčiji, Cipru in Grčiji.
Zajedavec, ki so ga odkrili v prebavnem sistemu več mrtvih velikih leščurjev, je iz roda haplosporidium. Slednjega so ga v ZDA okrivili za množično umiranje ostrig v zalivu Delaware v 50. letih minulega stoletja. Za zdaj ni jasno, kaj je malega ubijalca prineslo v Sredozemlje niti zakaj se tako hitro širi. Ugibajo, da bi lahko prispel na krovu trgovskih ladij. Očitno pa je, da v toplejših vodah prav cveti.
Po mnenju francoskega morskega biologa Narda Vicenteja z Inštituta za oceanografijo Paul Ricard, globalno segrevanje ozračja deluje kot stimulans za "cel kup bakterij, virusov in parazitov", ki so doslej spali, z dvigom temperature pa so postali polno dejavni. Temperatura vode okoli Korzike je po njegovih meritvah tudi 40 metrov pod gladino morja dosegla 20 stopinj Celzija. Tam v normalnih razmerah ne bi smela preseči 13 ali 14 stopinj Celzija. "To je povsem abnormalno," je poudaril Vicente.
Zaradi nastalih razmer so v Španiji nekaj velikih leščurjev ohranili v akvarijih, medtem ko so v Italiji in Franciji poostrili nadzor ob obalah. Doslej so ugotovili tudi, da so te školjke v lagunah očitno odpornejše, kar je vir upanja.
A tudi v vodah ob kraju Villefranche-sur-Mer blizu Nice na jugu Francije, kjer so določili območja, kjer se ladje ne smejo zasidrati, je na morskem dnu videti pokopališče velikih leščurjev. Zaradi tega so od tam izginili tudi njihovih običajni spremljevalci - rakci in oranžne morske pahljače. Nekateri strokovnjaki se zato bojijo, da bi to lahko bil tudi začetek izumiranja drugih vrst.