Nad debelost, lakoto in podnebne spremembe z drugačnim odnosom med politiko in korporacijami
London, 30. januarja - Pandemiji debelosti in lakote ter podnebne spremembe so med seboj povezani, za zmago nad njimi pa morajo države omejiti politični vpliv velikih korporacij, navaja poročilo več deset strokovnjakov. Ti izpostavljajo, da se to ne bo zgodilo, če državljani ne bodo terjali radikalnega premisleka o odnosu med političnimi odločevalci in poslovnim svetom.
Triinštirideset strokovnjakov za javno zdravje iz 14 držav, združenih v komisiji o debelosti pri znanstveni reviji The Lancet, v zvezi s tem poziva h globalnemu paktu, po zgledu tistega za nadzor nad tobakom.
Ob tem izpostavljajo, da ukrepanje v tej smeri preprečuje močno nasprotovanje tistih, ki imajo od sedanjega stanja koristi, pomanjkanje političnega vodstva in nezadostne zahteve družbe po spremembah, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Na svetu je skoraj milijarda ljudi lačnih, dve milijardi pa pojesta preveč oz. nepravo hrano, kar povzroča pandemijo debelosti, srčnih bolezni in diabetesa. Nezdravi načini prehranjevanja so odgovorni za do 11 milijonov prezgodnjih smrti letno.
"Slaba prehranjenost v vseh oblikah, vključno s podhranjenostjo in debelostjo, je z veliko prednostjo največji vzrok slabega zdravja in prezgodnjih smrti na svetu. Tako podhranjenost kot debelost se bosta zaradi podnebnih sprememb še občutno poslabšali," je povedal sopredsednik komisije o debelosti Boyd Swinburn, sicer profesor na univerzi v Aucklandu.
Način, na katerega se trenutno proizvaja, distribuira in troši hrana, ne le povečuje pandemiji lakote in debelosti, temveč zakrivi tudi med 25 in 30 odstotkov izpustov toplogrednih plinov, dodaja poročilo Swinburna in kolegov.
Samo vzreja goveda je odgovorna za več kot polovico teh toplogrednih plinov - zaradi proizvodnje metana in ogljikovega dioksida ter krčenja gozdov, predvsem v Braziliji.
Transportni sistem, v katerem prevladujejo osebna vozila, prispeva še dodatnih med 15 in 25 odstotkov izpustov, hkrati pa spodbuja sedeči način življenja.
"Vse to podpirajo še šibka politična vladavina, nekritično ekonomsko stremljenje za rastjo BDP in energično komercialno vzpodbujanje prekomerne potrošnje," v poročilu izpostavljajo strokovnjaki.
Kot dodajajo, podhranjenost upada prepočasi, da bi dosegli globalne cilje, nobena država ni obrnila trenda epidemije debelosti, celoviti politični odgovori na grožnjo podnebnih sprememb pa so komaj na začetku.
Izpusti ogljikovega dioksida so v letu 2017 in lani kljub trem desetletjem opozarjanja znanosti na uničujoče vplive globalnega segrevanja ozračja dosegli rekordne vrednosti.
Ker so vsi ti pojavi med seboj povezani, morajo biti povezani tudi odgovori nanje, poudarjajo strokovnjaki. "Združitev treh pandemij - lakote, debelosti, podnebnih sprememb, v 'globalno sindemijo', nam omogoča razmislek o njihovih skupnih povzročiteljih in povezanih rešitvah," navajajo.
Termin sindemija, ki ga je sredi 90. let minulega stoletja razvil ameriški medicinski antropolog Merrill Singer, se sicer nanaša na združitev dveh ali več sočasnih ali zaporednih epidemij v določeni populaciji, ki vplivajo druga na drugo in poslabšujejo prognozo in breme bolezni.
"Doslej se je na podhranjenost in debelost gledalo kot na diametralni nasprotji preveč ali premalo zaužitih kalorij," je še dejal Swinburn. "A dejansko obe poganjajo enaki nezdravi, nepravični prehranski sistemi, ki jih podpira enaka politična ekonomija," je dodal.
Poročilo komisije o debelosti zato poziva k okvirni konvenciji o prehranskih sistemih - po zgledu globalnih konvencij za nadzor nad tobakom oz. podnebnimi spremembami, katere cilj bi bil omejiti vpliv prehranske industrije.
Po mnenju strokovnjakov je potrebno na novo postaviti sistem ekonomskih spodbud. Okoli 4400 milijard vladnih subvencij za fosilna goriva in agroživilsko industrijo bi morali preusmeriti v "trajnostne, zdrave in okolju prijazne dejavnosti".
Profesor z univerze George Washington William Dietz je ob tem izpostavil tudi pomen civilne družbe, ki je po njegovih besedah ključna za izhod iz politične slepe ulice.
"Vsa prizadevanja družbenih gibanj, kot je bila na primer kampanja za uvedbo davka na sladke pijače, se bodo verjetno začela na ravni občine, mesta ali države," je dodal. Pri tem so se strokovnjaki v poročilu zavzeli za vzpostavitev milijarde dolarjev vrednega človekoljubnega sklada, ki bi podpiral gibanja navadnih ljudi.
"Za spopad z 'globalno sindemijo' je nujen vnovičen razmislek o tem, kako jemo, živimo, trošimo in se gibamo," je ob objavi poročila poudaril odgovorni urednik The Lancet Richard Horton.