STAznanost
Naravoslovje in tehnika

Za ogljično nevtralnost Slovenije bosta ključna promet in energetika

Ljubljana, 27. marca - Za ogljično nevtralnost Slovenije, ki naj bi jo dosegli do leta 2050, bosta ključna promet in energetika, kažejo rezultati študije o znižanju ekološkega odtisa, ki so jo danes predstavili na okoljskem ministrstvu. V najboljšem primeru bi Slovenija lahko z različnimi ukrepi v prihodnje okoljski odtis zmanjšala za 12,6 odstotka, kaže poročilo.

Državni sekretar na ministrstvu Simon Zajc, sicer kandidat za ministra, o čemer danes odloča DZ, je ocenil, da bo nujno sodelovanje več ministrstev, da bi dosegli zastavljen cilj ogljične nevtralnosti do leta 2050. Pomembne spremembe bodo, kot je dejal, nujne predvsem na področju prometa in energetike, pa tudi kmetijstva.

"Zna biti, da bo tisti trenutek ta sprememba za koga boleča, vendar jo bomo morali sprejeti," je dejal in dodal, da se čas za ukrepanje izreka. "Ko govorimo o teh ciljih, pogosto slišimo očitke, da nas bo to veliko stalo, nihče pa se ne vpraša, koliko bo stalo, če ne ukrepamo," je dodal pred predstavitvijo študije o zmanjševanju okoljskega odtisa.

Okoljski odtis predstavlja biološko produktivno površino zemlje in morja. Merimo ga v standardizirani enoti - globalni hektar na prebivalca in je kazalec trajnostnega razvoja, s katerim ocenimo vpliv posameznika, skupine ali človeštva na planet. Odvisen je od življenjskega sloga ljudi v primerjavi z biološko zmogljivostjo Zemlje.

Jernej Stritih iz svetovalnega podjetja za razvoj Stritih, ki je pripravilo poročilo, je pojasnil, da je na Zemlji za približno 12,2 milijarde hektarja produktivnih površin, kar je 1,6 hektarja na osebo. "Če hočemo doseči trajnostni razvoj, se moramo spraviti v ta okvir 1,6 hektarja, sicer naše življenje ni trajnostno," je dejal.

V zadnjih desetletjih smo sicer v Sloveniji bistveno zvišali stopnjo razvitosti in po letu 2007 tudi začeli zniževati okoljski odtis, je pojasnil. Zadeve se obračajo, vendar še zdaleč nismo v ravnotežju. Povprečen okoljski odtis v Sloveniji je namreč 4,7 globalnega hektarja na osebo, kar je sicer enako povprečju v EU.

Jurij Stritih, ki je tudi sodeloval pri pripravi poročila, pa je dejal, da bi lahko izbrani in preučevani ukrepi v najboljšem primeru skupaj dosegli do 12,6-odstotno zmanjšanje okoljskega odtisa.

Ti ukrepi so povečane biokapacitete na račun trajnostnega upravljanja gozdov, zmanjšanje okoljskega odtisa na račun trajnostnega upravljanja gozdov, zmanjšanje okoljskega odtisa z uvajanjem e-mobilnosti in energetske samooskrbe družinskih hiš, zmanjšanje okoljskega odtisa v javnih in poslovnih stavbah na račun prihrankov in zmanjšanje okoljskega odtisa zaradi pričakovanega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov.