Pri arheoloških izkopavanjih v Črnomlju našli poznoantični zlatnik
Črnomelj, 21. maja - Arheološka ekipa pod vodstvom Alenke Jovanović in Slobodana Olića je pri raziskavah na Ulici Mirana Jarca v Črnomlju v ponedeljek med izkopavanjem naselbinskih poznoantičnih plasti kot posamično najdbo odkrila zlatnik s konca 4. stoletja. Omenjeni zlati kovanec sodi v čas pozne antike, ko je bilo krščanstvo že uradna vera rimskega cesarstva.
Po podatkih zgodovinarja in vodje črnomaljske Mestne muzejske zbirke Janeza Weissa gre po prvih ocenah za kovanec tipa tremissis oziroma za tretjinec, kar pomeni tretjino denarne enote. Polni zlati kovanec solidus je namreč tehtal 4,5 grama, tremissis s približno 1,5 grama pa tretjino te teže.
Tovrstni kovanci so v plačilni promet prišli ob koncu 4. stoletja našega štetja za časa vzhodnorimskega oziroma bizantinskega cesarja Teodozija I. Velikega (379-395) in so ostali v uporabi še stoletja po propadu rimskega cesarstva.
Na prednji strani v Črnomlju odkritega zlatnika je po klasičnem rimskem vzoru upodobljen cesar s tiaro, njegov portret obkroža zlizan in zato težko berljiv napis. Očitna je začetna formula DN oziroma Dominus noster ali Naš gospod, ki ji sledi težko berljivo ime vladarja. Zdi se, da gre za črke LIBSEV, kar bi pomenilo Libius Severus oziroma ime zahodnorimskega cesarja med letoma 461 in 467, vendar to ni gotovo.
Napis zaključuje formula AVG ali Avgustus - prevzvišeni, kar je vladarski naziv. Na osrednjem polju druge strani zlatnika je križ, ki ga obkroža lovorjev venec, spodaj je napis COMOB, ki označuje novce kovane iz čistega zlata v cesarski kovnici oziroma na cesarskem dvoru.
Kot povzema Weiss, "gre za izjemno zanimivo in dragoceno najdbo, ki priča o arheoloških bogastvih Črnomlja in širše Bele krajine. Ta poznoantični kovanec se pridružuje izjemno pomembni najdbi na Pezdirčevi njivi pod Kučarjem, kjer je dr. Lucija Grahek lani odkrila keltski zlatnik iz 4. stoletja pred našim štetjem. Arheologija Bele krajine tako vedno znova preseneča in ponuja izjemne najdbe, ki jih še bo potrebno umestiti v zgodovino dežele".
Arheološka izkopavanja pri prenovi črnomaljske Ulice Mirana Jarca sicer potekajo od lanske pomladi. Arheologi so ob tamkajšnji cerkvi sv. Petra na območju nekdanjega mestnega pokopališča odkrili množico srednjeveških in novoveških grobov iz obdobja med letoma 1300 in 1806, nato pa vse do trga pri cerkvi sv. Duha naleteli še na veliko najdb. Med drugim so ugotovili, da je morala stati na omenjenem mestu tudi poznoantična naselbina.
Ob tem so odkrili tudi novo mikrotopografsko podobo Črnomlja, ki "marsikje preseneča in dopolnjuje" razumevanje razvoja tega belokranjskega mesta, je še zapisal Weiss.