STAznanost
Naravoslovje in tehnika

Raziskovalci s pomočjo ribičev do razumevanja sprememb Sredozemskega morja

Ljubljana, 27. maja - Mednarodna skupina raziskovalcev je s pomočjo pričevanj več kot 500 ribičev iz devetih držav ugotovila, kako se Sredozemsko morje zaradi globalnega segrevanja in invazivnih vrst spreminja. V raziskavi, objavljeni v reviji Global Change Biology, so sodelovali tudi sodelavci Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB).

Hrvaška, Tarska vala. Raziskovalci s pomočjo ribičev do razumevanja sprememb Sredozemskega morja. Izlov skakavk v Tarski vali leta 2019. Foto: L. Lipej

Hrvaška, Tarska vala.
Raziskovalci s pomočjo ribičev do razumevanja sprememb Sredozemskega morja.
Izlov skakavk v Tarski vali leta 2019.
Foto: L. Lipej

Hrvaška, Savudrija. Pomol, ribiške barke, ribiči. Foto: Anže Malovrh/STA Arhiv STA

Hrvaška, Savudrija.
Pomol, ribiške barke, ribiči.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

Podnebne spremembe in človeška dejavnost po navedbah NIB vplivajo na izrazito prerazporeditev vrst na planetu. Vplivi tega, po mnenju mnogih nepovratnega procesa, so že vidni v sredozemskih obrežnih predelih.

Pojav je razširjen na širokem območju, ki ga je težko spremljati s tradicionalnimi metodami in z razpoložljivimi sredstvi. Kljub temu pa je raziskovalcem z analizo znanja več kot 500 ribičev iz devetih sredozemskih držav uspelo rekonstruirati nedavne spremembe v razširjenosti 75 vrst rib.

Rezultati spremljanja teh vrst in dokumentiranja sprememb v njihovi razširjenosti in številčnosti po navedbah NIB opozarjajo, da smo danes priča epohalnim spremembam naših morij.

Raziskovalci so med drugim ugotovili spremembe v razširjenosti pri nekaterih domorodnih sredozemskih vrstah, kot so skakavka (Pomatomus saltatrix), vrsta morske ščuke Sphyraena viridensis in morska papiga (Sparisoma cretense), ki so izkoristile ugodne podnebne spremembe in razširile svoje območje razširjenosti proti severu.

Poleg tega se v Sredozemskem morju pojavljajo nekatere tropske ribe, kot sta vrsti morskih kuncev Siganus luridus in Siganus rivulatus, napihovalka Lagocephalus sceleratus in plamenka (Pterois miles), ki so prešle Sueški kanal in povzročajo resne ekološke in socio-ekonomske težave v novem okolju.

Spoznanja so bila dosežena na podlagi sodelovanja 22 sredozemskih raziskovalnih skupin, ki so zbirale podatke o ribjih vrstah pri ribičih iz Albanije, Črne gore, Tunizije, Grčije, Cipra, Libanona, Turčije, Slovenije in Italije. Skupine je koordiniral italijanski inštitut za varovanje okolja in raziskave ISPRA.

Njihovo poznavanje je sedaj ohranjeno v obliki enotne podatkovne baze, ki kumulativno ustreza več kot 15.000 letom izkušenj na morju.

Raziskovalci so pri raziskavi uporabili opazovanje in znanje ribičev, ki so v vsakodnevnem stiku z naravo in se srečujejo z njenimi prebivalci. Tehnični izraz za to znanje, ki se je v strokovni javnosti šele pred kratkim uveljavilo, je lokalno ekološko poznavanje (angleško Local Ecological Knowledge - LEK).

V raziskavi je bilo prvič dokazano, da je lahko lokalno ekološko poznavanje zelo uporabno orodje za spremljanje stanja na širšem geografskem območju. "Sočasno je ta dolgotrajna raziskava izjemen dokaz o mednarodnem sodelovanju v kriznem obdobju, ko se Sredozemsko morje sooča s hudimi problemi. Posrečeno partnerstvo med lokalnimi skupnostmi in znanostjo omogoča nove možnosti razumevanja in reševanja ekoloških problemov v tretjem tisočletju," so zapisali v NIB.

Raziskava, ki je objavljena v reviji Global Change Biology - dosegljiv je na https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/gcb.14670 -, je bila opravljena v sklopu evropskega projekta MPA-Adapt (INTERREG MED programme under the European Regional Development Fund) z vključevanjem pomembnih sredozemskih ustanov, kot so CIESM (Mediterranean Science Commission) in Organizacija za prehrano in kmetijstvo ZN (FAO).