STAznanost

Zavod: Stanje narave v Sloveniji ni dobro, politika mora ukrepati

Ljubljana, 27. maja - Naravi v Sloveniji ne gre dobro, v zadnjem poročilu opozarja Zavod RS za varstvo narave ter upa, da bo politika spoznala, da je od narave odvisno človeško življenje, in ustrezno ukrepala. V Sloveniji je za več kot polovico vrst stanje ohranjenosti ocenjeno kot neugodno, stanje skoraj tretjine habitatnih tipov je ocenjeno kot slabo.

Ljubljana, Zavod za varstvo narave. Novinarska konferenca Zavoda RS za varstvo narave, na kateri so predstavili glavne ugotovitve poročila po direktivi o habitatih, ki govori o stanju ohranjenosti 60 habitatnih tipov in 201 rastlinskih in živalskih vrst. Vodja odseka za biotsko raznovrstnost Martina Kačičnik - Jančar. Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Zavod za varstvo narave.
Novinarska konferenca Zavoda RS za varstvo narave, na kateri so predstavili glavne ugotovitve poročila po direktivi o habitatih, ki govori o stanju ohranjenosti 60 habitatnih tipov in 201 rastlinskih in živalskih vrst.
Vodja odseka za biotsko raznovrstnost Martina Kačičnik - Jančar.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Zavod za varstvo narave. Novinarska konferenca Zavoda RS za varstvo narave, na kateri so predstavili glavne ugotovitve poročila po direktivi o habitatih, ki govori o stanju ohranjenosti 60 habitatnih tipov in 201 rastlinskih in živalskih vrst. Direktor Zavoda RS za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič. Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Zavod za varstvo narave.
Novinarska konferenca Zavoda RS za varstvo narave, na kateri so predstavili glavne ugotovitve poročila po direktivi o habitatih, ki govori o stanju ohranjenosti 60 habitatnih tipov in 201 rastlinskih in živalskih vrst.
Direktor Zavoda RS za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Zavod za varstvo narave. Novinarska konferenca Zavoda RS za varstvo narave, na kateri so predstavili glavne ugotovitve poročila po direktivi o habitatih, ki govori o stanju ohranjenosti 60 habitatnih tipov in 201 rastlinskih in živalskih vrst. Vodja projektne skupine AlpGov Tina Trampuš, direktor Zavoda RS za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič in vodja odseka za biotsko raznovrstnost Martina Kačičnik - Jančar. Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Zavod za varstvo narave.
Novinarska konferenca Zavoda RS za varstvo narave, na kateri so predstavili glavne ugotovitve poročila po direktivi o habitatih, ki govori o stanju ohranjenosti 60 habitatnih tipov in 201 rastlinskih in živalskih vrst.
Vodja projektne skupine AlpGov Tina Trampuš, direktor Zavoda RS za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič in vodja odseka za biotsko raznovrstnost Martina Kačičnik - Jančar.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Zavod za varstvo narave. Novinarska konferenca Zavoda RS za varstvo narave, na kateri so predstavili glavne ugotovitve poročila po direktivi o habitatih, ki govori o stanju ohranjenosti 60 habitatnih tipov in 201 rastlinskih in živalskih vrst. Direktor Zavoda RS za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič. Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Zavod za varstvo narave.
Novinarska konferenca Zavoda RS za varstvo narave, na kateri so predstavili glavne ugotovitve poročila po direktivi o habitatih, ki govori o stanju ohranjenosti 60 habitatnih tipov in 201 rastlinskih in živalskih vrst.
Direktor Zavoda RS za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Zavod za varstvo narave. Novinarska konferenca Zavoda RS za varstvo narave, na kateri so predstavili glavne ugotovitve poročila po direktivi o habitatih, ki govori o stanju ohranjenosti 60 habitatnih tipov in 201 rastlinskih in živalskih vrst. Vodja projektne skupine AlpGov Tina Trampuš, direktor Zavoda RS za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič in vodja odseka za biotsko raznovrstnost Martina Kačičnik - Jančar. Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Zavod za varstvo narave.
Novinarska konferenca Zavoda RS za varstvo narave, na kateri so predstavili glavne ugotovitve poročila po direktivi o habitatih, ki govori o stanju ohranjenosti 60 habitatnih tipov in 201 rastlinskih in živalskih vrst.
Vodja projektne skupine AlpGov Tina Trampuš, direktor Zavoda RS za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič in vodja odseka za biotsko raznovrstnost Martina Kačičnik - Jančar.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Zavod za varstvo narave. Novinarska konferenca Zavoda RS za varstvo narave, na kateri so predstavili glavne ugotovitve poročila po direktivi o habitatih, ki govori o stanju ohranjenosti 60 habitatnih tipov in 201 rastlinskih in živalskih vrst. Vodja projektne skupine AlpGov Tina Trampuš. Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Zavod za varstvo narave.
Novinarska konferenca Zavoda RS za varstvo narave, na kateri so predstavili glavne ugotovitve poročila po direktivi o habitatih, ki govori o stanju ohranjenosti 60 habitatnih tipov in 201 rastlinskih in živalskih vrst.
Vodja projektne skupine AlpGov Tina Trampuš.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Zavod za varstvo narave. Novinarska konferenca Zavoda RS za varstvo narave, na kateri so predstavili glavne ugotovitve poročila po direktivi o habitatih, ki govori o stanju ohranjenosti 60 habitatnih tipov in 201 rastlinskih in živalskih vrst. Vodja projektne skupine AlpGov Tina Trampuš, direktor Zavoda RS za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič in vodja odseka za biotsko raznovrstnost Martina Kačičnik - Jančar. Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Zavod za varstvo narave.
Novinarska konferenca Zavoda RS za varstvo narave, na kateri so predstavili glavne ugotovitve poročila po direktivi o habitatih, ki govori o stanju ohranjenosti 60 habitatnih tipov in 201 rastlinskih in živalskih vrst.
Vodja projektne skupine AlpGov Tina Trampuš, direktor Zavoda RS za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič in vodja odseka za biotsko raznovrstnost Martina Kačičnik - Jančar.
Foto: Bor Slana/STA

"Glavno sporočilo poročila za Slovenijo je, da je to pregled zdravja nas, ljudi. Kljub temu da v veliki meri živimo v mestih, da smo oddaljeni od narave, da si vse kupimo v trgovinah in ne čutimo več povezave z njivo, smo od tega odvisni. Tisto, kar kupimo v trgovini, je tako kvalitetno, kot je kvalitetna narava, v kateri je zraslo," je danes v Ljubljani ob predstavitvi poročila za Slovenijo po habitatni direktivi dejala vodja odseka za biotsko raznovrstnost na zavodu Martina Kačičnik Jančar.

"Naši naravi v Sloveniji, kljub temu da se razglašamo za zeleno, čudovito državo, ne gre dobro," je poudarila.

V poročilu je stanje ohranjenosti kot "ugodno" ocenjeno za manj kot tretjino (30 odstotkov) živalskih in rastlinskih vrst v Sloveniji. Stanje je za več kot polovico vrst ocenjeno kot neugodno, in sicer za 38 odstotkov "nezadostno" in 14 odstotkov "slabo". Za 18 odstotkov vrst zaradi pomanjkanja podatkov ocene ni.

Najbolj zaskrbljujoče je stanje dvoživk, metuljev in kačjih pastirjev, sledijo hrošči, ribe, raki, plazilci in netopirji. Najpogostejše grožnje in pritiski so posledica kmetijskih dejavnosti, urbanizacije in industrializacije ter antropogenega spreminjanja vodnih ekosistemov.

Stanje skoraj tretjine (30 odstotkov) habitatnih tipov oz. življenjskih okolij je ocenjeno kot "slabo". Stanje 32 odstotkov habitatnih tipov je ocenjeno kot "nezadostno", 38 odstotkov pa "ugodno".

Najboljše stanje je pri morskih, obalnih in priobalnih habitatnih tipih, skalovjih in meliščih ter gozdovih, najslabše pa so ohranjene celinske vode, travišča ter barja in močvirja. Največji pritisk in grožnjo predstavlja kmetijstvo, sledita urbanizacija in industrializacija.

Zavod tudi v luči nedavno objavljenega poročila Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES), ki med drugim opozarja, da milijonu vrst grozi izumrtje, upa, da bodo politika in odločevalci ukrepali.

"Narava je za človeka bistvenega pomena," je poudaril direktor zavoda Teo Hrvoje Oršanič. Upa, da bo družba prepoznala, da je odvisna od varovanja biotske raznovrstnosti.