Na SAZU znanstveni simpozij o slovenskem filologu, etnografu in slavistu Matiji Murku
Ljubljana, 3. junija - Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) se bodo z dvodnevnim mednarodnim znanstvenim simpozijem spomnili življenja in dela dopisnega člana SAZU Matije Murka. Slovenski in tuji strokovnjaki s področja humanistike in družboslovja bodo predstavili svoja razmišljanja o slovanstvu v preteklosti in danes ter jih ponovno soočili z Murkovo znanstveno mislijo.
Kot so zapisali na SAZU, je bil Matija Murko, rojen leta 1861 na Drstelji v fari Sv. Urbana pri Ptuju od 16. maja 1940 dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Na področju slovanske literarne in kulturne zgodovine, slovstvene folkloristike, etnologije, jezikoslovja in nasploh slavistike je podiral politične meje in opozarjal na enoten evropski prostor.
Uveljavil se je kot zadnji slovanski filolog v najširšem pomenu besede in je bil živa vez med različnimi evropskimi jeziki, literaturami in kulturami ter povezovalec vsega slovanskega - v znanosti in visokem šolstvu tudi predhodnik enotnega slovanskega (in evropskega) univerzitetnega prostora in napovedovalec združene Evrope.
Murko je svoje raziskovalno zanimanje posvetil slovenskemu ljudskemu pesemskemu izročilu, mnogo bolj poglobljeno pa tudi srbskemu in hrvaškemu ljudskemu epskemu pesništvu, ki mu je priznal velik pomen, je v zborniku povzetkov simpozija zapisala Marjetka Golež Kaučič z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU.
S svojimi potovanji in terenskimi raziskavami in objavami, ki so nastale kot rezultat teh potovanj in raziskav, je Murko po navedbah raziskovalca Kajetana Gantarja s SAZU položil temelje eni najodmevnejših smeri sodobnega homeroslovja. Gre za teorijo "oral poetry" oziroma "teorijo ustnosti", katere poglavitna predstavnika sta ameriška učenjaka Milman Parry in A. B. Lord, ki v svojih objavah priznavata Matiji Murku vlogo predhodnika in pionirja.
Kljub temu da so bile Murkove terenske raziskave vezane predvsem na Balkan, je pomembno prispeval tudi k preučevanju slovenskega ljudskopesemskega izročila, je v zborniku zapisal Drago Kunej z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Po navedbah Kuneja, je Murko bistveno pripomogel k odločitvi, da je Odbor za nabiranje slovenskih narodnih pesmi kupil fonograf, s katerim so leta 1914 nastali zgodovinski terenski posnetki ljudskih pesmi v Beli krajini.
Široko področje znanstvenega dela slavista Matije Murka in ponovno zanimanje za nacionalne kulture in povezovanje regij v Evropski zvezi, v Murkovem primeru najširše slovanske, je po mnenju SAZU dovolj tehten razlog za organizacijo znanstvenega simpozija, ki bo danes in v torek potekal v prostorih SAZU.