Na Sazuju posvet o tem, da je obstoj materinščine odvisen od uporabnikov

Predsednik Sazuja, akademik Tadej Bajd, je posvet odprl s pojasnilom, da je skrb za slovenski jezik ena poglavitnih nalog te ustanove, vseeno pa je minilo šest let, odkar so pripravili zadnjega večjega na to temo. Spomladi 2013 so ga namenili slovenščini v visokem šolstvu in znanosti, ko so akademiki "imeli v nekaterih pogledih različna stališča". A ko je bil leta 2016 v obravnavi novi zakon o visokem šolstvu, se je vseh šest razredov Sazuja poenotilo glede izjave o učnem jeziku na slovenskih univerzah, je uvodoma povedal Bajd in dodal, da skrb, da nekatera znanstvena področja ne bodo več razvijala slovenskih poimenovanj, ni odveč.

Za izhodišče razprave sta si organizatorja, Sazu ter Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC Sazu, sposodila misel Dušana Pirjevca, ki je pred približno pol stoletja izjavil, da bo slovenščina zares na preizkušnji takrat, ko ne bo ogrožena od zunaj in bo odvisna od nas samih. To se po njuni oceni že kaže, zato želijo opozoriti, da slovenski narod obstaja zaradi slovenskega jezika. "Če slovenski jezik pade, pade slovenska država," je za STA pred srečanjem dejal sodelavec inštituta Snoj.

Po njegovem mnenju bi država glede tega morala spoštovati ustavo in tudi zakone, ki jih je sprejela, a tega ne zaznava, saj "zahteva, da z njo komuniciramo v angleščini". Pri tem je izpostavil agencijo za raziskovalno dejavnost, ki ob prijavljanju programov zahteva tako slovenščino kot angleščino, po njegovih besedah pa obstaja tudi predlog, da bi to počeli samo v angleščini. "To je eklatantno kršenje ustave in nekdo mora to povedati," je dejal Snoj.

Opozoril je tudi na zakon o slovenščini v javni rabi, ki pravi, da bi morala biti imena podjetij, ustanovljena v Sloveniji, v slovenskem jeziku, prav tako javni napisi, npr. lokalov.

Pisatelji, humanisti in znanstveniki bodo na posvetu skušali odgovoriti na vprašanje, na kakšen način je slovenščini mogoče vrniti vitalnost. Med sodelujočimi je tudi pesnik Milan Dekleva, ki je prepričan, da "mogoče ne smemo vsega prelagati na državo, kajti jezik je naša osebna izkaznica". Mora po njegovem mnenju "zdaj res postati skrb vsakega od nas, ki se želi v njem ne samo sporazumevati, ampak doživljati tudi globlje eksistencialne probleme in iskanja rešitev z njim".

Po njegovih napovedih bodo nekateri prispevki tudi filozofski ali pesniški, "skratka, dotaknili se bomo vseh plasti jezika, ki jih v sebi nosi, kajti moramo vedeti, da je on glavno duhovno izročilo, ki ga moramo čuvati, in da le preko jezika lahko doživljamo globino časa, se pravi res nek skupen spomin in neko vizijo, pogled v prihodnost, ki si jo želimo".

Ker se vitalnost jezika po njegovi oceni kaže ravno na robu etničnega prostora, kjer "ljudje najbolj čutijo ogroženost jezika in se zanj tudi tako zavzeto zavzemajo", so povabili tudi predstavnike iz teh območij. Zato Dekleva upa, da bodo "slišali od njih marsikaj bridkega, pa tudi kakšno lepo rešitev". Kar bo pokazala razprava, pa bodo nato oblikovali v sklepe, ki jih bodo skupaj s prispevki objavili v publikaciji predvidoma v začetku prihodnjega leta.

Eden od njih bo po Snojevih besedah najverjetneje izjava predsednika komisije za slovenski jezik v javnosti pri Sazuju Borisa A. Novaka, ki je že bila objavljena v nekaterih medijih. V njej je državne organe, zadolžene za razvoj in zaščito slovenskega jezika, pozval k takojšnjemu ukrepanju, javnost pa k aktivnemu angažmaju pri skrbi za ohranitev in razvoj slovenščine na vseh področjih življenja. Oblikovati jo nameravajo v spletno peticijo.