Mineva 100 let od rojstva etnologa Milka Matičetovega
Ljubljana, 10. septembra - Pred 100 leti se je rodil slovenski etnolog in etnograf Milko Matičetov. Posvečal se je predvsem slovenskemu ljudskemu slovstvu in verovanju, med drugim je zbral več kot 3000 slovenskih pripovedi. Danes velja za enega največjih strokovnjakov v narodopisju v mednarodnem merilu.
Pred petimi leti preminuli Milko Matičetov se je 10. septembra leta 1919 v Koprivi na Krasu rodil kot Milko Ukmar. Priimek Matičetov je vzel po vojni, po dedu Matiji Zegi, na katerega je bil zelo navezan. Vaščani so njegovega deda namreč klicali Matiče. Maturiral je v Gorici, kjer sta ga za slovstveno folkloro v domačem okolju navdušila duhovnika Virgil Šček in Ivo Juvančič.
Po drugi svetovni vojni se je najprej zaposlil kot kustos pripravnik v Etnografskem muzeju v Ljubljani, od leta 1952 do upokojitve v letu 1985 pa je delal na Inštitutu za slovensko narodopisje pri SAZU, od leta 1975 kot njegov upravnik. V inštitutu je osnoval in ustanovil Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi, bil dvakratni predsednik Slovenskega etnografskega društva in sourednik znanstvene revije Slovenski etnograf.
Kot Milko Matičetov se je prvič podpisal v rimski reviji Bulgaria leta 1941. Napisal je več kot 300 znanstvenih in strokovnih razprav, esejev, člankov, ocen in poročil v slovenščini, italijanščini, nemščini in srbohrvaščini. Objavljal je pod različnimi psevdonimi: Vane Bilič, Vane Orel, Jape Kruh in Japek.
Posebej se je posvečal ljudskemu pripovedništvu. Raziskoval je celotni slovenski etnični prostor, a se je bolj intenzivno posvečal obrobnim pokrajinam, kot so Posočje, Ter, Rezija, Slovenska Istra in Kras, Zgornja Savska dolina in Koroška, Prekmurje in Porabje. Najbolj znan po raziskovanju Rezije, kjer je zbral več kot 3000 pravljic.
Ni bil t.i. kabinetni znanstvenik, ampak je svoja znanstvena dela pridobival na terenu med ljudmi in ustvarjalci. Na začetku je bil primoran pripovedi med zbiranjem zapisovati, od konca 50. let minulega stoletja pa jih je s pomočjo magnetofona snemal. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi Levstikovo nagrado za zbirko rezijanskih pripovedk Zverinice iz Rezije (1975) in Murkovo priznanje za življenjsko delo leta 1989. Leta 1994 je bil izvoljen za častnega občana Rezije.
Z njegovim zbranim gradivom se kot raziskovalka slovenskega pripovednega izročila ukvarja Anja Štefan, pesnica, pisateljica in pravljičarka. V letu 2016 je iz knjige Zverinice iz Rezije izbrala sedem najlepših pravljic in jih izdala v slikanici Zverinice, pozdravljene!