V okviru noči raziskovalcev tudi o pomenu humanistike

Ljubljana, 27. septembra - V Hiši EU je v okviru Evropske noči raziskovalcev potekal dogodek na temo pomena humanistike. Po mnenju dekana ljubljanske filozofske fakultete Romana Kuharja bosta humanistika in družboslovje v visokotehnološki družbi v središču pozornosti, saj še tako zapletene tehnološke rešitve ne pomagajo, če bomo pri tem izgubili človeka.

Ljubljana, Hiša EU.
Odprtje dogodka z naslovom Vključevanje humanistike je nujno za razumevanje spreminjajoče se evropske družbe in izzivov prihodnosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Hiša EU.
Odprtje dogodka z naslovom Vključevanje humanistike je nujno za razumevanje spreminjajoče se evropske družbe in izzivov prihodnosti.
Profesorica na FDV Aleksandra Kanjuo Mrčela.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Hiša EU.
Odprtje dogodka z naslovom Vključevanje humanistike je nujno za razumevanje spreminjajoče se evropske družbe in izzivov prihodnosti.
Vodja PEK Zoran Stančič.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Hiša EU.
Odprtje dogodka z naslovom Vključevanje humanistike je nujno za razumevanje spreminjajoče se evropske družbe in izzivov prihodnosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Hiša EU.
Odprtje dogodka z naslovom Vključevanje humanistike je nujno za razumevanje spreminjajoče se evropske družbe in izzivov prihodnosti.
Dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Roman Kuhar.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Hiša EU.
Odprtje dogodka z naslovom Vključevanje humanistike je nujno za razumevanje spreminjajoče se evropske družbe in izzivov prihodnosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Hiša EU.
Odprtje dogodka z naslovom Vključevanje humanistike je nujno za razumevanje spreminjajoče se evropske družbe in izzivov prihodnosti.
Etnolog in kulturni antropolog Rajko Muršič.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Hiša EU.
Odprtje dogodka z naslovom Vključevanje humanistike je nujno za razumevanje spreminjajoče se evropske družbe in izzivov prihodnosti.
Profesor za področje managementa in organizacije na Ekonomski fakulteti Matej Černe.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Hiša EU.
Odprtje dogodka z naslovom Vključevanje humanistike je nujno za razumevanje spreminjajoče se evropske družbe in izzivov prihodnosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Hiša EU.
Odprtje dogodka z naslovom Vključevanje humanistike je nujno za razumevanje spreminjajoče se evropske družbe in izzivov prihodnosti.
Moderatorka Nataša Briški.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Hiša EU.
Odprtje dogodka z naslovom Vključevanje humanistike je nujno za razumevanje spreminjajoče se evropske družbe in izzivov prihodnosti.
Klemen Fajmut iz podjetja NLB Nepremičnine.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Hiša EU.
Odprtje dogodka z naslovom Vključevanje humanistike je nujno za razumevanje spreminjajoče se evropske družbe in izzivov prihodnosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Hiša EU.
Odprtje dogodka z naslovom Vključevanje humanistike je nujno za razumevanje spreminjajoče se evropske družbe in izzivov prihodnosti.
Profesorica na Fakulteti za socialno delo Vera Grebenc.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Hiša EU.
Odprtje dogodka z naslovom Vključevanje humanistike je nujno za razumevanje spreminjajoče se evropske družbe in izzivov prihodnosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA



Dogodek v Hiši EU je potekal v okviru projekta Humanistika, to si ti!, enega od treh slovenskih projektov, ki v Sloveniji izvajajo Evropsko noč raziskovalcev, koordinira pa ga Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (UL).

V okviru projekta se letos na različnih lokacijah po Ljubljani, v Domžalah in Murski Soboti odvija 55 dogodkov, vsi pa bodo posvečeni 100-letnici Univerze v Ljubljani, je pojasnil Kuhar, dekan Filozofske fakultete UL, ki letos prav tako obeležuje 100. obletnico delovanja.

Po besedah Kuharja želi fakulteta ob stoletnici izpostaviti humanistiko, ki je v zadnjem času potisnjena na rob. "Humanistika in družboslovje bosta namreč v visokotehnološki družbi v središču pozornosti, saj nam še tako zapletene tehnološke rešitve ne pomagajo, če bomo pri tem izgubili človeka," je bil prepričan dekan.

Kuhar se nadeja, da bodo današnje aktivnosti, ki potekajo po več kot 350 evropskih mestih, v mladih glavah zanetile iskrico zanimanja, ki bo morda prerasla v raziskovalno kariero ter v odkritja, ki bodo v dobrobit človeštvu. "Namen znanosti je namreč, da osvobaja človeka in dela v njegov prid," je bil prepričan dekan.

Osrednje predavaje današnjega dogodka v Hiši EU je izvedla Aleksandra Kanjuo Mrčela s fakultete za družbene vede, ki je spregovorila o današnjih izzivih ter o rešitvah, ki jih lahko humanistika in družboslovje ponudita za soočanje z družbenimi izzivi.

Po besedah Kanjuo Mrčele je naloga humanistike in družboslovja med drugim tudi to, da v obupnem stanju išče in včasih tudi najde utrinke upanja.

O tem, ali sta širina in znanje humanističnih ved spregledana, ko razvijamo zeleno, moderno in gospodarsko uspešno Slovenijo, pa so se spraševali na okrogli mizi.

Po mnenju Mateja Černeta z Ekonomske fakultete UL je v zadnjem času veliko iniciativ, ki prepoznavajo potrebo po vključevanju vidika posameznika, človečnosti na področje tehnologije in digitalizacije. Izpostavil je tri vidike povezave med humanistiko ter tehnologijo in digitalizacijo. To so po njegovem mnenju družbeni vidik, trajnostni vidik ter vidik človeka in dela.

Tudi poslovni svet se po mnenju Klemna Fajmuta iz Group Real Estate Asset Management NLB zaveda pomena humanistike, ne znajo pa vzpostaviti kulture v podjetju. V podjetju je po njegovem mnenju preveč menedžmenta in premalo motiviranja in vključevanja ljudi, za kar je potrebna strategija in kultura, skozi katero se zrcali dojemanje humanistike v podjetju.

Vera Grebenc s Fakultete za socialno delo UL je izpostavila vlogo humanistike na področju socialnega dela in vključevanja najbolj ranljivih družbenih skupin. Rajko Muršič s Filozofske fakultete v Ljubljani pa je spomnil na pomen humanistike za ohranjanje slovenskega jezika. Če nam bo v naslednjih 100 letih uspelo ohraniti slovenski jezik jezik kot jezik komunikacije, bo pri tem pomembno vlogo verjetno imela humanistika, je menil Muršič.

V nadaljevanju dogodka je direktor direktorata za znanost na ministrstvu za izobraževanje in šport Tomaž Boh predstavil izzive, korake in predlagane rešitve Evropske unije pri vrednotenju in financiranju raziskav s področja humanistike in družboslovja, Draško Veselinovič iz SBRA Bruselj pa je predstavil misije - nov evropski inštrument financiranja znanosti.

Dogodek se je sklenil z odprtjem razstave Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z naslovom: Skrito življenje podzemlja.

Kot je na dogodku povedal vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič, je namen Evropske noči raziskovalcev ta, da z organizacijo različnih dogodkov približajo raziskave in inovacije državljanom, predvsem mladim, ter jih na ta način navdušijo za raziskovanje ter poklic znanstvenika.

Evropska noč raziskovalcev je vseevropska akcija v okviru evropskega programa za raziskovanje in tehnološki razvoj Obzorje 2020. Akcija poteka v septembru od leta 2005. V lanskem letu so se v okviru evropske noči raziskovalcev odvijale aktivnosti v več kot 350 evropskih mestih. Dogodkov se je udeležilo približno 1,5 milijona obiskovalcev.