S projektom Eco-AlpsWater do natančnejših podatkov o stanju voda

Strokovnjaki različnih institucij, ki so partnerji projekta, se te dni mudijo na srečanju na Bledu. V projektu, katerega daljše ime je Inovativno ekološko vrednotenje in strategija upravljanja z vodami za zaščito ekosistemskih storitev v alpskih jezerih in rekah, sodeluje 12 projektnih partnerjev iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Francije in Švice.

Iz vsake države prihaja po ena raziskovalna inštitucija in okoljska agencija, pristojna za monitoring. Slovenska partnerja pri projektu sta Nacionalni inštitut za biologijo in Agencija RS za okolje (Arso). Projekt se je uradno začel aprila lani, v tem času so uskladili procedure za vzorčenje in zbrali že veliko večino vzorcev.

Kot je na današnji novinarski konferenci na Bledu povedala Tina Eleršek iz Nacionalnega inštituta za biologijo, bodo sedaj po zbranih vzorcih preverili, ali so nove genetske metode z analizo okoljske DNA bolj natančne od običajnih in ali dajejo bolj kakovostne rezultate. Zato bodo zbrane podatke pregledali, jih analizirali in primerjali s podatki iz klasičnih metod ugotavljanja ekološkega stanja.

Predvidevajo, da bodo novodobnimi genetskimi pristopi v prihodnosti lahko nadgradili oziroma morda celo nadomestili zamudne in taksonomsko manj precizne tradicionalne metode. Genetski pristop vrednotenja ekološkega stanja namreč po dosedanjih ugotovitvah pomeni večjo natančnost in zanesljivost pri določanju ekološkega stanja, poleg tega pa tudi znatno poenostavitev vzorčenja in analiz.

Nov pristop z analizo okoljske DNA omogoča tudi hitro identifikacijo vrst, od bakterij do rib. Kot je dejala Elerškova, morda poznamo le od 30 do 40 odstotkov vrst, s podatki DNA, pa jih bo mogoče opredeliti več. Hkrati bomo odkrili in analizirali tudi invazivne vrste, ki se pojavljajo v določenem jezeru ali reki. "Če v vodnih telesih poznamo mehanizme in jih razumemo, je to veliko bolje za ekologijo, nadzor in samo upravljanje z vodnimi telesi," je izpostavila.

Špela Remec Rekar iz Arsa je pojasnila, da je v biologiji lahko precej zavajajoče, o katerih organizmih je sploh govora, medtem ko bo genetika natančno pokazala različnost vrst. "Z novo metodologijo bomo lahko bolj precizni, imeli bomo več podatkov, sčasoma pa bo genetska analiza postala tudi hitrejša in cenejša," je prepričana.

Hkrati je poudarila, da na ta način pridobljeni podatki ne bodo dopuščali nobenih očitkov o morebitni pristranskosti ocene ekološkega stanja nekega jezera ali reke. Na Gorenjskem so večkrat deležni predvsem očitkov o pristranskosti glede ocene stanja Blejskega jezera, glede katerega na Arso že dlje časa opozarjajo, da se stanje slabša. To so pokazali tudi novi vzorci.

Blejsko jezero je skupaj s Sočo pilotno območje vzorčenja po novi metodi v Sloveniji. Vzorce po novi metodi pa v Sloveniji zbirajo na še približno 20 drugih točkah. Podobno je tudi v drugih državah, zato da dobijo natančnejši pregled za celotno območje Alp. Projekt Eco-AlpsWater, ki se bo sklenil aprila 2021, se izvaja v okviru transnacionalnega programa sodelovanja Območje Alp za obdobje 2014-2020. Skupna vrednost projekta pa je 1,8 milijona evrov.