Umetna inteligenca - le malokdo je ravnodušen

Po besedah Emily Mansfield v javnosti pogosto prevlada strah pred umetno inteligenco, bodisi da bodo ljudje zaradi nje postali odveč bodisi da se bo "prebudila" in se obrnila proti ljudem: "Tipična motiva znanstvene fantastike."

Dodatno pa obstaja še strah, ki je ljudem vendarle precej bližje: da bodo zaradi umetne inteligence izgubili službe.

Kaj umetna inteligenca sploh je?

V enciklopediji Britannica opredeljuje umetno inteligenco kot sposobnost digitalnega računalnika ali robota, ki ga usmerja računalnik, za opravljanje nalog, ki so običajno povezane z inteligentnimi bitji.

Andreas Kaplan in Michael Haenlein pa sta v članku za Business Horizons zapisala, da je umetna inteligenca sposobnost sistema, da pravilno obdela zunanje podatke, se iz njih uči, ter pridobljeno znanje uporabi za doseganje določenega cilja s prilagajanjem svojega ravnanja.

Definicija oziroma razumevanje umetne inteligence pa se skozi čas spreminja, saj nekatera področja, ki so nekoč veljala za "inteligentna", danes vanjo ne spadajo več.

Seveda tudi znotraj umetne inteligence obstajajo različna področja, kot sta računalniški vid ali procesiranje naravnega govora. Podjetja rešitve umetne inteligence uporabljajo za procesiranje velikih količin podatkov in pomoč pri sprejemanju odločitev pa tudi za izboljšanje uporabniške izkušnje.

Po besedah Emily Mansfield je trenutno precej vroča tema strojno učenje ter znotraj tega globoko učenje, za katerega se uporabljajo večplastne nevronske mreže, "ki so zmožne informacije predelovati na več ravneh abstrakcije".

Ravno na tem delu pa se po besedah Ivana Bratka z ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko zatakne: večplastne nevronske mreže je namreč zelo težko oziroma skoraj nemogoče razumeti, zaradi česar delujejo kot tako imenovane črne škatle, pri katerih uporabnik ne ve, kako je sistem iz podatkov ustvaril rezultate.

Bratko namreč verjame, da bi morala biti umetna inteligenca bolj transparentna, saj je to "pomembno za zaupanje v umetno inteligenco oziroma za zaupanja vredno inteligenco", kar je tudi eden od ciljev evropske strategije za umetno inteligenco.

Načela za uporabo umetne inteligence in dileme

V Evropski komisiji so postavili sedem bistvenih elementov za zaupanja vredno umetno inteligenco, in sicer človekovo delovanje in nadzor, robustnost in varnost, zasebnost in upravljanje podatkov, preglednost, raznolikost, nediskriminacijo in pravičnost, družbeno in okoljsko blaginjo ter odgovornost.

Kljub načelom - svoja načela za uporabo umetne inteligence je sprejela tudi OECD - pa vendarle obstajajo tudi dileme oziroma vprašanja glede umetne inteligence. Svetovni gospodarski forum (WEF) je tako izpostavil devet ključnih dilem.

Prva etična dilema po navedbah WEF je brezposelnost oziroma kaj se bo zgodilo, ko ne bo več služb, med drugim pa ji sledijo še neenakost oziroma deljenje premoženja, ki ga ustvarijo roboti, človečnost oziroma kako stroji vplivajo na človekovo obnašanje in interakcije ter umetna neumnost oziroma kako se zaščititi pred napakami.

Na seznamu so tudi vprašanje rasističnih robotov oziroma kako se znebiti pristranskosti umetne inteligence, varnost umetne inteligence, varovanje pred nepredvidenimi posledicami, singularnost ter nenazadnje tudi pravice robotov.

Slovenija in umetna inteligenca

Tudi zaradi vseh dilem, ki se porajajo v povezavi z uporabo in napredkom na področju umetne inteligence, OECD vzpostavlja observatorij za umetno inteligenco, pri katerem aktivno sodeluje tudi Institut Jožef Stefan (IJS). Namen observatorija je sproti opazovati razvoj umetne inteligence in pomagati državam pri spodbujanju in nadzorovanju odgovornega razvoja zaupanja vrednih sistemov umetne inteligence v dobro družbe oziroma narediti umetno inteligenco pregledno za vsakogar.

Minuli teden je bil medtem državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Gregor Strojin na zasedanju ad hoc odbora Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI) imenovan za predsednika odbora, v teh dneh pa se pričakuje tudi končno potrditev za ustanovitev mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI), ki bi deloval v Ljubljani pod okriljem Unesca.

Po potrditvi pa se po navedbah Gašperja Hrastelja iz Slovenske nacionalne komisije za Unesco na posvetu, ki ga je na temo IRCAI minuli mesec organiziralo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, "proces ustanavljanja pravzaprav šele začne".

Center bo mednarodne narave in bo kot tak usmerjen v globalne projekte. Center bo poleg raziskav, tehnologije in razprav na področju umetne inteligence različnim deležnikom po vsem svetu zagotavljal tudi javno-politično podporo pri pripravi usmeritev in akcijskih načrtov na področju umetne inteligence, svetoval bo o sistemskih in strateških rešitvah pri uvajanju umetne inteligence na različnih področjih, oblikoval programe usposabljanja ter omrežja za izmenjevanje raziskav in znanja.

Tudi sicer je Slovenija na področju umetne inteligence, vsaj na področju raziskovanja, precej napredna. Po navedbah strokovnjaka za umetno inteligenco Marka Grobelnika z IJS je namreč med vodilnimi po številu raziskovalcev glede na število prebivalcev, s čimer "ima kritično maso znanja".