Predsednik Evropskega raziskovalnega sveta Bourguignon v Sloveniji

Ljubljana, 28. novembra - Na povabilo ministra za izobraževanje Jerneja Pikala se pri nas mudi predsednik Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) Jean-Pierre Bourguignon. Na fakulteti za strojništvo se je srečal z raziskovalci, popoldne pa bo obiskal še Institut Jožef Stefan in Kemijski inštitut. Sam opaža velik napredek pri prijavljanju naših raziskovalcev na razpise ERC.

Ljubljana, Fakulteta za strojništvo.
Srečanje predsednika Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) Jeana-Pierra Bourguignona z raziskovalci in raziskovalkami na ljubljanski Fakulteti za strojništvo.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Fakulteta za strojništvo.
Novinarska konferenca po srečanju predsednika Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) Jeana-Pierra Bourguignona z raziskovalci in raziskovalkami na ljubljanski Fakulteti za strojništvo.
Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Fakulteta za strojništvo.
Novinarska konferenca po srečanju predsednika Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) Jeana-Pierra Bourguignona z raziskovalci in raziskovalkami na ljubljanski Fakulteti za strojništvo.
Predsednik Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) Jean-Pierre Bourguignon.
Foto: Bor Slana/STA



"Namen obiska je, da našim raziskovalcem, torej tistim, ki so že pridobili sredstva ERC, in tistim, ki se še nameravajo prijaviti, omogočimo iz prve roke izkušnje, ki jih on ima. Štipendije Evropskega raziskovalnega sveta so namreč najbolj prestižne in najbolj kompetativne na svetu. Naloga države pa je, da spodbuja čim več raziskovalcev, da se prijavljajo," je na novinarski konferenci dejal Pikalo.

Znanstvena odličnost je po ministrovih besedah ena izmed prioritet ministrstva, zato skupaj z Agencijo za raziskovalno dejavnost RS aktivno spodbujajo slovenske prijave na razpise. Tako je napovedal, da so agenciji predlagali za tovrstne štipendiste t. i. vhodni in izhodni paket. "Vhodni, da bodo lažje začeli raziskave, in izhodni paket, da po zaključku projekta lahko gredo naprej in se počasi vrnejo v svoja okolja ter čimbolj izkoristijo rezultate raziskav, ki so jih opravili v okviru ERC," je navedel.

Spomnil je, da so slovenski raziskovalci od začetka delovanja ERC leta 2007 pridobili deset projektov, dva v 7. okvirnem programu in osem v Obzorju 2020. Dobitniki prihajajo z ljubljanske univerze, Instituta Jožef Stefan in Kemijskega inštituta.

Predsednik ERC Bourguignon, ki je v Sloveniji že tretjič odkar predseduje svetu, je poudaril, da tudi sam opaža velik napredek na področju prijavljanja slovenskih raziskovalcev na razpise ERC, kar je zasluga ministrstva, agencije, raziskovalnih inštitutov in univerz.

Na ljubljanski fakulteti za strojništvo so se pogovarjali s štipendisti v preteklosti, ki so po njegovih navedbah izkazovali veliko kreativnost in ustvarjalnost pri svojih projektih. "Bistvene raziskave, ki jih ERC spodbuja, so mejne raziskave. Prizadevamo si, da ne bi ustvarjali ločnic med temeljnimi, uporabnimi in pa tehničnimi raziskavami," je poudaril. Po njegovih navedbah bo ERC v prihodnje v prvi vrsti dajal prednost tistim projektom, ki bodo zasledovali prelomne raziskave.

Omenil je še, da se zdaj pripravlja nov okvirni program za raziskave Obzorje Evropa za obdobje 2021-2027. Struktura tega programa je predvidena, predlog Evropske komisije je na mizi, a ga morata preučiti in odobriti še Evropski parlament in Svet EU. Nekaj točk je še odprtih, ena zadeva proračun. Po sedanjem predlogu naj bi komisija za nov program namenila 120 milijard evrov v sedmih letih, od tega ERC 16,6 milijarde evrov. Ker predlog predvideva dvig sredstev za raziskave in inovacije, bodo pogajanja po njegovem mnenju zelo trda. Sedanji program Obzorje 2020 je imel namreč na voljo okrog 80 milijard evrov.

Po besedah prodekana fakultete Andreja Kitanovskega so še posebej ponosni, da imajo na fakulteti dva projekta s sredstvi ERC. To po njegovem mnenju tudi pomeni, da sta dva njihova kolega spodbudila še ostale raziskovalce, da bodo imeli več poguma pri prijavah za tovrstne projekte.

ERC je ustanovila Evropska komisija z namenom spodbujanja znanosti najvišje kakovosti v Evropi preko kompetitivnega financiranja in podpore raziskavam, kot jih narekuje znanstvena radovednost na vseh področjih znanstvenega delovanja. Edini kriterij za podelitev finančnih sredstev je znanstvena odličnost.