Morje kot ocean priložnosti za področje morske biotehnologije

Okoljski pogoji v morju so bistveno drugačnih od tistih na kopnem, čemur so se prilagodili tudi morski organizmi. Preučevanje njihovih bioloških snovi in principov, njihovih sposobnosti prilagajanja ekstremnim temperaturam, pritiskom in pomanjkanju svetlobe lahko pomaga ljudem pri reševanju številnih izzivov.

Čeprav je bilo v morju do sedaj odkritih veliko vrst življenja, raziskovalci pričakujejo, da se jih pod morsko gladino skriva še mnogo več. Morskih mikroorganizmov denimo poznamo le približno en odstotek, raziskovalci pa si jih želijo spoznati več, jih primerjati ter preučiti, kakšne spojine ti proizvajajo, da bi jih lahko uporabili na različnih področjih medicine, kozmetike, prehrane in materialov.

COST akcija Ocean4Biotech

Potenciale morskih mikroorganizmov bodo raziskovalci odkrivali tudi v okviru mednarodne COST akcije z naslovom Evropska trans-disciplinarna mreža za morsko biotehnologijo oziroma Ocean4Biotech, ki jo je pred kratkim uspela pridobiti slovenska raziskovalka Morske biološke postaje NIB v Piranu Ana Rotter, mikrobiologinja z doktoratom iz statistike.

Projekt združuje strokovnjake s področja morske biotehnologije, vede, ki je po besedah Rotterjeve še v povojih, predvsem v Sloveniji. Poleg biologov in kemikov sicer v akciji sodelujejo tudi strokovnjaki z gospodarstva, prava, etike in ekonomskih ved, ki delujejo oziroma želijo delovati na tej aktualni tematiki morske biotehnologije.

Ocean možnosti in priložnosti

Po mnenju Rotterjeve morje predstavlja "ocean možnosti in priložnosti." Morski organizmi namreč proizvajajo širok nabor spojin, ki delujejo antibakterijsko, proti-rakasto, protivnetno itd., s čimer odpirajo možnosti za aplikacije na področju medicine za zdravljenje raka, v prehrani kot nove vrste super živil, v farmaciji kot ekološki način varovanja pred UV-žarki ali kot vir novih materialov, ki bi denimo nadomestili plastiko.

Rotterjeva si sicer želi, da bi v prihodnjih 10 do 20 letih na tržišče spravili vsaj en produkt in s tem omogočili odpiranje novih delovnih mest na tem področju. S tem bi po njenem mnenju "premostili tipično vrzel, ki nastaja v komunikaciji in sodelovanju med raziskovalci, industrijo, splošno javnostjo in zakonodajalci".

Velika priložnost za Slovenijo

Slovenija ima na področju morske biotehnologije, ki ji v mednarodnem prostoru pravijo tudi modra biotehnologija, veliko priložnost. Z aktivnim pristopom in veliko željo po inovacijah ter s strateškim sodelovanjem tako z raziskovalci kot tudi z malimi podjetji pa lahko postanemo celo vodilni na našem območju, je prepričana Rotterjeva.

Mediteransko morje ima namreč v primerjavi z drugimi morji, kljub svoji majhnosti, veliko raznolikost organizmov. Hkrati pa je Slovenija ravno zaradi svoje majhnosti zanimiva za druge manjše države, kot so Malta, Ciper, Portugalska, Islandija, ki so v projektu prepoznale pomembno priložnost za sodelovanje. "Če se majhne države, ki imamo morje, združimo, lahko veliko naredimo na tem področju," je prepričana Rotterjeva.

Bistvo projekta mreženje in snovanje novih projektov

Kot je pojasnila Rotterjeva, je Ocean4Biotech posebna vrsta projekta, t.i. COST mreža. Organizacija COST namreč že od 70. let omogoča to, za kar običajno ni denarja - raziskovalcem, industriji in zakonodajalcem omogoča medsebojno mreženje, izmenjavo perspektivnih kadrov ter pisanje znanstvenih objav na področjih, ki so najbolj aktualna.

Projekt je tako dobra priložnost za druženje raziskovalcev s celega sveta, postavljanje zasnove za delo in bodoče projekte in za izbor ljudi, s katerimi boš v prihodnje sodeloval. "Na koncu delamo z ljudmi. Dobrih raziskovalcev je namreč veliko, pomemben pa je tudi osebni odnos med nami in zmožnost sodelovanja," je poudarila Rotterjeva.

V projektu trenutno sodeluje 87 raziskovalcev iz 29 evropskih in ene afriške države, v prihodnjem letu ali dveh pa se jim bo po pričakovanjih Rotterjeve pridružilo še vsaj 20 raziskovalcev iz petih do desetih držav.

Komuniciranje znanosti kot priložnost in dolžnost

Pomemben poudarek projekta pa je tudi na komuniciranju znanosti z javnostjo, česar bi se moral po mnenju Rotterjeve priučiti vsak raziskovalec. Osveščanje javnosti in medijev je namreč po mnenju raziskovalke tako priložnost kot tudi dolžnost znanstvenikov. "Imamo odgovornost, da javnosti poročamo o temu, kaj delamo, da odgovarjamo na vprašanja v poplavi informacij, ki niso najbolj točne, da usmerjamo pozornost v pravo smer, da ne prihaja do konfliktov in napačnih interpretacij," je prepričana Rotterjeva.

Rotterjeva se nadeja, da se bo mlajša generacija znanstvenikov zavedala, da brez komunikacije ni poklica znanstvenika ali znanstvenice.

Več na: http://znanost.sta.si/2704593/