S preučevanjem propadov in preporodov starodavnih civilizacij do lekcij za današnji čas

Z imenom Maji označujemo ljudstva, ki so pred odkritjem Amerike živela na območju današnje jugovzhodne Mehike, Gvatemale, Belizeja, Salvadorja in Hondurasa, na obsežnem, težko prehodnem in pretežno s tropskim gozdom preraščenem območju.

Prve majevske vasi so začele nastajati okoli leta 1000 pred našim štetjem, ko je vzpostavitev podnebne stabilnosti in sezonskega deževja omogočila začetek kmetijstva. Največji razcvet pa je majevska civilizacija doživela med 2. in 9. stoletjem našega štetja, v t.i. klasičnem obdobju, ko je bila gostota prebivalstva v mestih približno 1000 na kvadratni meter.

Ta cvetoča civilizacija, znana po lastni pisavi, izjemnih dosežkih na področju arhitekture, astronomije in umetnosti, je okoli leta 780 do 830 našega štetja doživela enega najbolj dramatičnih propadov civilizacije - v obdobju 50 let se je namreč populacija zmanjšala za kar 90 do 95 odstotkov. Ta dramatični propad klasične majevske civilizacije še danes ostaja ena največjih nerazrešenih skrivnosti v arheologiji Majev.

A ta propad ni povzročil izumrtja Majev, na severu Jukatana je kultura Majev živela naprej, vse do prihoda španskih osvajalcev, še danes pa jih po svetu živi več milijonov, z njimi pogosto dela tudi profesor antropologije na Kalifornijski univerzi v San Diegu Geoffrey E. Braswell, eden vodilnih strokovnjakov za arheologijo Majev, ki se je konec januarja mudil na obisku v Sloveniji. Na povabilo Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU je v Sloveniji izvedel dve predavanji o propadih in preporodih starodavnih civilizacij ter o organizaciji gospodarstva v starodavnih državah in imperijih.

Vzorec propada in ponovne rekonstrukcije značilen za vse

Ena od lekcij, ki se jih po besedah Braswella lahko naučimo od Majev, je ta, da je vzorec propadov in kulturnih preporodov cikličen in značilen za vse civilizacije, priča pa smo mu tudi v Evropi 20. in 21. stoletja. "Po letu 1918, s koncem kraljestev, je bil celoten evropski zemljevid narisan na novo, ustvarjene so bile nove države, podobno je bilo po drugi svetovni vojni ter s padcem Sovjetske zveze, morda tudi z vzponom Evropske unije, morda stvari razpadajo v tem trenutku, ne vemo," je v pogovoru za STA dejal Braswell.

Druga lekcija, ki jo prinaša preučevanje zgodovine majevske civilizacije, pa je ta, da imperiji, pa naj bo to hetitski ali pa ameriški, ne trajajo dolgo, saj so inherentno nestabilni. "Kot Američani moramo zato pričakovati konec imperija in mislim, da ga zadnjih 20 let tudi opazujemo."

S preučevanjem vzrokov za propade starodavnih družb do reševanja današnjih kriz

Po mnenju Braswella se moramo ozreti k starodavnim družbam ter preučiti vzroke njihovih propadov in vzponov. Na ta način se lahko veliko naučimo tudi o današnjih družbah, o vzrokih za krize ter jih poskušamo v kali zatreti oziroma popraviti.

Podnebne spremembe niso vzrok težav, s katerimi se planet sooča, temveč simptom, je opozoril Braswell. "Naše civilizacije so bile zelo uspešne, ker smo izkoriščali ogromno energije v obliki fosilnih goriv, kar segreva planet. Naučiti se moramo ne kako ustaviti globalno segrevanje, temveč kako ustaviti zahteve po vse večji energiji ter premisliti o načinih, kako jo politično, ekonomsko in družbeno izkoriščamo."

Vzroki niso zunanji, temveč strukturni

Teorij o vzrokih propada klasične civilizacije Majev je v arheologiji mnogo, med najbolj verjetnimi se omenjajo politične spremembe, tuji vpadi, propad trgovskih poti, ter predvsem podnebne spremembe. Braswell je prepričan, da vzroki za propad Majev, tako kot tudi vseh drugih civilizacij, niso zunanji, temveč notranji, strukturni - lahko so ekonomski, politični, družbeni, ideološki in religiozni.

Eden od vzrokov za propad klasične civilizacije Majev je bila po besedah Braswella izguba zaupanj v božansko kraljestvo, v obliko takratne vlade, čemur smo priča tudi v 20. in 21. stoletju, "najprej z izgubo vere v monarhije, nato v socializem, trenutno pa se zdi, da v ZDA in Evropi izgubljamo vero v demokracijo".

Nove tehnologije prispevajo k razumevanju Majev

Braswell je prepričan, da je prostora za nova odkritja na področju raziskav majevske civilizacije še mnogo, pa tudi za ponovitve študij, ki v preteklosti niso bile ustrezno narejene, z uporabo novih metod in teoretskih pristopov, "le denarja za to ni dovolj", je hudomušno pripomnil.

K povečevanju razumevanja Majev in drugih starodavnih civilizacij bistveno prispevajo tudi nove tehnologije, kot je Lidar. Ta je arheologom omogočila mapiranje območij, ki so bila doslej zaradi goste poraščenosti z deževnim gozdom nedostopna. Na račun te tehnologije danes vemo, da je bila gostota majevske populacije mnogo večja, kot so sprva predvidevali, kar priča o njihov stopnji urbanosti.

Še novejše od tehnologije Lidar pa so tehnike, ki omogočajo pridobivanje visoko kvalitetnih podatkov o podnebju, in te še izpopolnjujejo. Omogočile bodo beleženje vzponov in padcev civilizacij, ki so jih povzročili različni podnebni dejavniki in dogodki, kot sota El Nino in La Nina, pa tudi kako je uničevanje deževnega gozda vplivalo na živali in rastline. "Počasi začenjamo razumevati odnos med ljudmi in podnebjem in okoljem na načine, na katere jih nismo mogli pred desetletjem," je še dejal Braswell.